Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.
Prevzemna saga NLB
Govorice in najbolj drzne napovedi so se izkazale za točne. NLB je v četrtek zvečer presenetila s svojo namero prostovoljne javne prevzemne ponudbe za odkup delnic družbe Addiko Bank, po tem, ko je Raiffeisen Bank naznanil namero za odkup vseh delnic družbe.
"Ponujena cena Addika pri 23 evrov je že pod trenutno tržno vrednostjo okoli 26 evrov, zato verjetno ne bo zadovoljila obstoječih delničarjev, zlasti ob možnosti, da bi se kot protikandidat znova pojavil NLB," je v četrtek ocenil analitik Vladan Pavlović. V tem kontekstu je po njegovih besedah mogoče razumeti ponudbo kot preizkus terena, "s katerim vlagatelji preverjajo, ali bo NLB pripravljen poseči v igro za širitev na trg Zahodnega Balkana".
Po Raiffeisnu se v boj vrača še NLB, ki je prvem poskusu leta 2024 so za delnico Addika najprej ponujali 20 evrov, nato pa so jo izboljšali še za dodatna dva, a tudi to ni premamilo delničarjev. Za delnico ponujajo 29 evrov, zmanjšano za morebitna prihodnja izplačila dividend. Kaj pravi predsednik uprave Blaž Brodnjak?
Pasti navidezno poceni delnic in kako se izogniti dragim napakam
Ko cene delnic hitro padajo, se pogosto ustvari občutek, da so nenadoma postale ugodne. Kar je še pred kratkim veljalo za visoko vrednotenje, danes deluje kot priložnost. Takšne odločitve imajo v investicijskem svetu tudi svoje ime, govorimo o tem, da skušamo ujeti padajoči nož. Pri tem ne gre nujno za nepremišljene poteze, temveč pogosto za prepričanje, da trg pretirava in da se ponuja dobra dolgoročna naložba. Kako se izogniti dragim napakam?
Analitiki tehtajo slovenske blue chipe
Po objavi letnih poslovnih rezultatov slovenskih borznih družb smo preverili, kako analitiki, ki analize objavljajo na Bloombergu, trenutno ocenjujejo največje domače blue chipe. Razpon ocen kaže, da sezona rezultatov sicer potrjuje solidno operativno sliko večine družb, hkrati pa znova odpira vprašanje, kako vzdržni so ustvarjeni dobički in kakšen donos lahko vlagatelji realno pričakujejo v tem letu. Kje vidijo največ potencialnega donosa in kje tveganja?
Bolniške odsotnosti: lani še več izgubljenih dni, letos ostrejša pravila in nadzor!
Čeprav podatki o absentizmu, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za lansko leto še niso objavljeni, so informacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nedvoumne – lani je znova naraslo število bolniških dni in delež izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti. Koliko dni je bilo izgubljeni, koliko je to v denarju in kakšna so nova pravila, pišemo v članku.
Kritika slovenskega šolstva: posledice za konkurenčnost celotne generacije
Kljub digitalnemu okolju, v katerem odraščajo, šolski sistem le počasi uvaja vsebine, ki bi jih pripravile na prihodnost – od finančne pismenosti do umetne inteligence in digitalnih kompetenc. Kdaj se bodo spremembe zgodile v slovenskem šolstvu, kaj o njem menijo ljudje iz gospodarstva - Boštjan Bandelj, Jure Knez in Andrej P. Škraba - pišemo na povezavi.
Iranska kriza je razgalila energetsko odvisnost Evrope
Vojna v Iranu, blokada Hormuške ožine in dvig cen energentov so pretresli svetovne trge in (znova) opozorili na evropsko odvisnost od uvoza energije. In to le nekaj let po energetski krizi, ki jo je povzročil napad Rusije na Ukrajino. Najnovejši podatki kažejo, da se je odvisnost Evrope od uvoza energentov v zadnjih letih še povečala. Kje je Slovenija?
Bo vojna v Iranu pospešila gradnjo jedrskih elektrarn in kaj se dogaja s projektom JEK2?
Ali je pretres dobra napoved za načrtovano gradnjo jedrskih elektrarn v Evropi? In kako kaže s projektom nove jedrske elektrarne v Krškem? "V družbi GEN energija pozorno spremljamo razmere na energetskih trgih, priprave na projekt JEK2 pa potekajo naprej v skladu z načrtovano časovnico. Trenutne razmere potrjujejo, da je jedrska energija bistveno manj občutljiva za krize, povezane z dobavo fosilnih energentov," so za Bloomberg Adria sporočili iz investitorja, podjetja GEN energije. Več pišemo na povezavi.
Presežek blaga ob energetskem primanjkljaju ostaja ključna slabost evropskega gospodarstva
Evropska unija je ena ključnih industrijskih sil, vendar pri tem ostaja močno odvisna od uvoza energije, ki je njen osnovni proizvodni vir. Med številnimi izzivi, o katerih se razpravlja že leta, od birokracije do inovacijskega zaostanka, prav energetska odvisnost izstopa kot najresnejša strukturna slabost.
Slovenija kot nova butična sila Evrope: pet hotelov, ki redefinirajo luksuz
Butični turizem v Evropi doživlja novo definicijo, ki je odmaknjena od klasičnega razkazovanja razkošja k bolj subtilni, personalizirani in izkustveni obliki prestiža. V tem kontekstu se Slovenija vse bolj uveljavlja kot destinacija, ki ne sledi le trendom novega luksuza, temveč jih soustvarja. Predstavljamo pet slovenskih butičnih hotelov, ki definirajo novo generacijo luksuza v regiji.
Kako je vojna opustošila dubajski nepremičninski trg: transakcije padajo, popusti rastejo
Svetovno gospodarstvo se v zadnjih mesecih pod vplivom zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu hitro spreminja, kar se ne kaže le v geopolitiki, temveč tudi v ključnih gospodarskih panogah regije. Dubaj, ki velja za eno najbolj odprtih in globalno povezanih gospodarstev, posledice občuti na več ravneh – od turizma in letalskega prometa do investicijskih tokov. Negotovost vpliva na razpoloženje vlagateljev in podjetij, kar se postopoma preliva tudi na nepremičninski trg, enega glavnih stebrov lokalnega gospodarstva.
Bloomberg Mercury
Kako krhko je premirje med ZDA in Iranom?
Kljub uvodnemu pompu ostaja veliko neznank in negotovosti. Nekatere zalivske države so poročale o nadaljevanju iranskih napadov, izraelski premier Benjamin Netanjahu, čeprav se je njegova država strinjala s premirjem, pa je povedal, da premirje med ZDA in Iranom ne vključuje Libanona. Kako krhko je premirje?
Kdo so poslanci z najvišjimi plačami?
Po državnozborskih volitvah se sedanjemu sklicu parlamenta zaključuje mandat. Čeprav čas po volitvah kaže na težavno sestavljanje nove koalicije in se že pojavljajo pozivi k predčasnim volitvam, imajo novoizvoljeni poslanci jasen finančni motiv, da se temu izognejo – visoke plače, ki bodo še višje kot v zdajšnjem mandatu, in druge bonitete. Kakšne plače si lahko obetajo novi poslanci? Kako so se finančno izkazali poslanci sedanjega mandata? In kdo so posamezniki, ki so največ dni preživeli v parlamentu, pišemo v današnjem članku.
Kako razporediti naložbe?
V času, ko svetovno gospodarstvo pretresajo napetosti na Bližnjem vzhodu, negotova gibanja obrestnih mer in nejasni obeti za rast, se znova postavlja vprašanje, kako razporediti naložbe. Vlagatelji se tako sprašujejo, ali je pravi trenutek za umik iz bolj tveganih, cikličnih panog in preusmeritev v stabilnejša, tako imenovana defenzivna podjetja. Ne glede na razmere bodo gospodinjstva še naprej kupovala hrano in zdravila ter plačevala osnovne stroške, kot je elektrika. To se je jasno pokazalo že med finančno krizo leta 2008.
'Vojna z Iranom potres, zdaj sledi še cunami'
Z direktorjem Duola Dušanom Olajem smo se pogovarjali o posledicah vojne na Bližnjem vzhodu. "Samo poslovanje podjetij, ki delujejo na Arabskem polotoku, med vojno ni bilo okrnjeno, tudi ali predvsem zaradi proizvodnih zmogljivosti v Savdski Arabiji," je v pogovoru za oddajo 'Zoom in' na televiziji Bloomberg Adria dejal Dušan Olaj, direktor in ustanovitelj podjetja Duol, ki ima bogate izkušnje s poslovanjem na Bližnjem vzhodu. Trenutno ima Duol v zalivskih državah 10 aktivnih projektov. A vseeno Olaj meni, da posledice bodo, če je bila vojna potres, pravi, zdaj sledi cunami. Celoten intervju lahko preberete na povezavi.
Orban pred največjim izzivom doslej
Viktor Orban je v desetletju in pol 10-milijonsko Madžarsko spremenil – po podaktih Transparency International – v najbolj koruptivno državo Evropske unije in v eno najbolj revnih članic bloka. Njegova desničarska stranka Fidesz prek globoko zasidrane mreže pokroviteljstev obvladuje večino univerz, državnih podjetij in sodišč, prek lojalnih oligarhov pa širi svoj narativ prek radijskih postaj, televizij in časopisov.
A grehi njegovega vladanja se zdaj maščujejo 62-letnemu politiku. Kljub svojemu vseprisotnemu vplivu se ne more izogniti odgovornosti za madžarsko gospodarsko stagnacijo, razširjeno in včasih celo odkrito korupcijo, naraščajočo inflacijo, upad industrijske proizvodnje in demografske izzive. Madžarski volivci se v nedeljo odpravljajo na parlamentarne volitve. Bo opozicija v nedeljo sesula njegov iliberalni projekt?
Slovenski avtotrg z izjemnim nizom
Vojna v Iranu bi lahko imela vidne posledice na avtomobilski trg. Tudi na slovenskega. Kaj se je v prvih treh mesecih dogajalo na slovenskem avtomobilskem trgu? Kljub geopolitično zelo burnem začetku leta, je slovenski avtomobilski trg v dobri formi. Število prvič registriranih avtomobilov se je na slovenskem trgu na medletni ravni povečalo vse tri mesece. Slovenski trg nadaljuje izjemen niz. Mesečne registracije novih avtomobilov so na medletni ravni zabeležile že 31. zaporedni mesec rasti. Prav marca pa je trg dosegel najvišjo medletno rast registracij v zadnjih petih letih. Marec je postregel z novim rekordom. Kaj še razkrivajo registracije avtomobilov, pišemo v članku.