Bolniške odsotnosti: lani še več izgubljenih dni, letos ostrejša pravila in nadzor!

Negativni trend na področju absentizma se nadaljuje. Najnovejši podatki kažejo, da je bilo lani v Sloveniji še več izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti. Kaj kažejo podrobnosti?

Čeprav podatki o absentizmu, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) za lani še niso objavljeni, so informacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nedvoumne – lani je znova naraslo število bolniških dni in delež izgubljenih dni zaradi bolniške odsotnosti. Opozorila delodajalcev so torej na mestu.

Po podatkih ZZZS je bilo lani zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji v izgubljenih skupaj 17,3 milijona delovnih dni, kar je 2,8 odstotka več kot v 2024, ko je bilo izgubljenih 16,8 milijona delovnih dni.

Izraženo v deležu vseh delovnih dni za lani to pomeni 6,97 odstotka, v primerjavi s 6,68 odstotka delovnih dni v letu 2024.

Čeprav primerjave z drugimi državami EU niso v celoti relevantne, ker ne obstaja enotna metodologija spremljanja zdravstvenega absentizma, pa je po mnenju ZZZS "nesporno, da sodimo v skupino držav z višjo stopnjo zdravstvenega absentizma", navaja ZZZS v poročilu za lani.

Kaj ti izgubljeni dnevi pomenijo v denarju?

V letu 2025 je bilo za nadomestila plače izplačanih 676,8 milijona evrov, kar je 38,8 milijona evrov ali šest odstotkov več kot leta 2024 (638 milijonov evrov).

Pri ZZZS ob tem opozarjajo, da obstajajo tudi povsem objektivni razlogi za rast izdatkov: predvsem visoka stopnja zaposlenosti ter hitra rast plač. Urne postavke za izračun nadomestila zaradi bolezni so se leta 2023 povišale za kar osem odstotkov, v 2024 za dodatnih 5,9 odstotka in v 2025 še dodatnih 7,8 odstotka.

Glede na staranje prebivalstva, vse višjo starost ob upokojitvi ter sistemsko neomejenost trajanja staleža se stalni rasti izdatkov za nadomestila tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, ugotavlja ZZZS.

Da bi ublažili rast števila bolniških odsotnosti in s tem povezanih stroškov, je vlada na prigovarjanje delodajalcev sprejela zakon, ki prinaša ostrejša pravila za osebe na bolniški odsotnosti.

Kot smo poročali, delodajalci računajo, da bo nov režim vnesel več reda in zmanjšal zlorabe bolniških odsotnosti. Med pomembnejšimi novostmi je ta, da bo delodajalec obvezno obveščen o režimu, ki ga je obolelemu zaposlenemu predpisal zdravnik.

Pisna navodila, s katerimi morajo biti seznanjeni zavarovanci in njihovi delodajalci, zdaj predvidevajo sedem režimov gibanja, ki se razlikujejo glede na območje, kjer se zavarovanec oziroma pacient lahko giblje, in glede na aktivnosti, ki jih lahko izvaja. Morebitni odhod v tujino v času bolniške mora zdaj odobriti ZZZS.

Delodajalci bodo torej po novem obveščeni o režimu, ki ga mora med bolniško odsotnostjo upoštevati zaposleni, in bodo lahko ukrepali, če bo zaposleni navodila zdravnika kršil.

Po novem bodo pozorneje nadzirani tudi javni uslužbenci. Nov zakon o javnih uslužbencih, ki je začel veljati letos, namreč ukinja obvezo, da mora nadrejeni predhodno obvestiti zaposlenega o možnosti nadzora. Tega pravila za zaposlene v zasebnem sektorju ni.

"Uslužbenec, ki je vnaprej seznanjen z nadzorom, bo zato gotovo upošteval vsa pravila, saj bo ob nespoštovanju izpostavljen posledicam kršitve," so v pojasnilih ob sprejemanju zakona zapisali na Ministrstvu za javno upravo.

Zdaj bo lahko nadrejeni, ki sumi, da zaposleni zlorablja pravico do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe v času, ko mu delodajalec plačuje nadomestilo, neposredno odredil nadzor. Enako velja ob sumu zlorabe pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela.

Zakon omogoča tudi, da predstojnik za izvedbo nadzora najame detektivske storitve. Preberite, kdaj in kako lahko detektivi nadzirajo bolniško odsotnost zaposlenega.