Orban pred največjim izzivom doslej: bo opozicija v nedeljo sesula njegov iliberalni projekt?

"Diktator prihaja," je nekoč vzkliknil nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ko je na vrhu v Rigi v Latviji pozdravil madžarskega premierja Viktorja Orbana. Pisalo se je leto 2015, največja tema evropske politike pa je bila migracijska kriza. To je bil tudi prelomni trenutek v odnosih med Brusljem in Budimpešto, saj je Orbanovo vladanje postajalo vse bolj sporno z vidika EU.

Vsi, ki so Orbana pozdravili na odru v latvijski prestolnici, so že davno odšli. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je zdaj poljski premier, Juncker in latvijska premierka Laimdota Straujuma pa sta se umaknila iz javnega življenja. Orban medtem ostaja na čelu madžarske politike in se na nedeljskih parlamentarnih volitvah poteguje za peti zaporedni mandat.

"Absolutna oblast korumpira absolutno"

Angleškega zgodovinarja, liberalnega politika in pisatelja lorda Actona je ovekovečilo znamenito opozorilo, ki ga je izrekel pred približno stoletjem in pol: "Oblast korumpira, absolutna oblast pa korumpira absolutno."

Citat lorda Actona – vsaj v Evropi – najbolje pooseblja prav madžarski premier, v čigar 16 letih vladanja se je ta srednjeevropska država iz nekoč obetavne in vzhajajoče postkomunistične države spremenila v sinonim za iliberalno demokracijo.

Orban je v desetletju in pol 10-milijonsko Madžarsko spremenil – po podaktih Transparency International – v najbolj koruptivno državo Evropske unije in v eno najbolj revnih članic bloka. Njegova desničarska stranka Fidesz prek globoko zasidrane mreže pokroviteljstev obvladuje večino univerz, državnih podjetij in sodišč, prek lojalnih oligarhov pa širi svoj narativ prek radijskih postaj, televizij in časopisov.

Teoretično bi mu to moralo omogočiti, da ostane na oblasti tako dolgo, kot bi si želel, zlasti ker je njegova stranka spremenila ustavo države, tako da ji je lažje osvojiti več sedežev v parlamentu, četudi na volitvah prejeme manj glasov.

A grehi njegovega vladanja se zdaj maščujejo 62-letnemu politiku. Kljub svojemu vseprisotnemu vplivu se ne more izogniti odgovornosti za madžarsko gospodarsko stagnacijo, razširjeno in včasih celo odkrito korupcijo, naraščajočo inflacijo, upad industrijske proizvodnje in demografske izzive.

"Orbanov razvojni model se je izpel. Vmešavanje v gospodarstvo in korupcija sta negativno vplivala na rast in razvoj, početje režima je odganjalo določene investitorje in tudi turiste, domač monetarni in finančni ekspanzionizem povzročata inflacijo, ta se uvaža tudi preko nižje vrednosti forinta, negativno vplivajo tudi geopolitične spremembe," našteva mednarodni politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede (FDV).

V težkih časih propadanja razvojnega modela in gospodarstva ter ob nenaklonjenih mednarodnih ekonomskih in političnih razmerah se je Orbanu po robu postavil nekdanji režimski človek, nekoč insajder stranke Fidesz, danes nesporni vodja opozicije Peter Magyar. Javnomnenjske ankete stranki 45-letnega karizmatičnega voditelja opozicije napovedujejo zmago na nedeljskih volitvah, pri čemer v veliko anketah uživa celo dvomestno prednost.

Akos Stiller/Bloomberg

 

Politična hišica iz kart, ki so jo Orban in njegova klika skozi leta skrbno gradili in vzdrževali, se bo morda v nedeljo, ko bodo madžarski volivci oddali svoje glasove na parlamentarnih volitvah, sesula. Ali pa tudi ne.

"Največji izziv v 16 letih"

V tem, kar nekateri poznavalci imenujejo 'največji izziv' za Orbanovo 16-letno vladavino, bi lahko opozicijski kandidat Magyar in njegova stranka Tisza – skovanka iz začetnic besed spoštovanje in svoboda – v nedeljo poskrbela za ponastavitev političnih razmer na Madžarskem.

Eden najpomembnejših razlogov za nenaden vzpon Magyarja so gospodarske razmere v naši vzhodni sosedi. "Gospodarsko stanje je pomemben vir legitimnosti političnih elit v Vzhodni Evropi in zdi se, da Orban predvsem pri tem vprašanju, ki mu je 2010 pomagalo na oblast, izgublja večinski del volilnega telesa, izzivalec pa ga pridobiva. V luči slabega gospodarskega stanja ljudje v tem delu Evrope na slabitev demokracije in pravne države ter korupcijo gledajo podobno kot zahodnjaki, ne kupujejo več pravljic o zunanjih sovražnikih, podobno kot so gledali na komunistični režim v 80. letih, kar pa je za Orbana pogubno," pojasnjuje politolog Lovec.

Tudi življenjskemu standardu ni uspelo držati koraka z rastjo v drugih vzhodnoevropskih državah. Bruto domači proizvod na prebivalca, prilagojen lokalnim cenam, se je povečal na 76 odstotkov povprečja EU. Vendar Madžarska zaostaja za Romunijo in Poljsko, medtem ko je potrošnja na prebivalca, prilagojena življenjskim stroškom, po poročanju agencije Bloomberg zdaj zaostala tudi za Bolgarijo, najrevnejšo članico EU.

Orban se sooča tudi z drugo težavo: zmanjkuje mu denarja za podeljevanje predvolilnih bombončkov. Evropska unija še vedno zadržuje približno 17 milijard evrov sredstev, ki so bila blokirana zaradi demokratičnega nazadovanja. Hkrati njegova računica zanašanja na avtokratske zaveznike ni obrodila sadov, saj poceni ruski plin in kitajske naložbe niso spodbudili počasnega gospodarstva.

Medtem ko je bila Madžarska podvržena precej robustni gospodarski rasti od pridružitve Evropski uniji leta 2004, je v zadnjih letih v mnogih pogledih nazadovala. Po covidu je bila evropska prvakinja v inflaciji, je še naprej podvržena precejšnji emigraciji, medtem ko sta javno zdravstvo in infrastruktura postala dotrajana. V zadnjih osmih četrtletjih je madžarsko gospodarstvo beležilo rast le petkrat, in sicer za največ 0,5 odstotka.

Pomemben razlog za vzpon Magyarja so tudi ekscesi Orbanove vlade. Magyarjeva politična zvezda se je rodila februarja 2024, potem ko je pomilostitev človeka, ki je prikrival pedofilski škandal, odnesla predsednico Katalin Novak in razkrila razpoke v madžarski politični nomenklaturi.

In kakšen politik je Magyar? Trenutno sedi v Evropskem parlamentu, britanski časopis Guardian pa njegovo komunikacijo opiše kot mešanico teatralnosti, absurdnosti, arogantnosti in duhovitosti. Ne boji se Orbana imenovati "Al Capone Karpatov", oditi iz televizijskih studiev, ko ne mara vprašanj, in se posmehovati vladnim ministrom v komentarjih na omrežju Facebook. 

"Je politična zver, morda celo bolj kot Orban. Hkrati pa je, tako kot on, izrazito mikromenedžerski tip človeka, ki si vzame čas celo za komentiranje pod novicami, če v njih najde kaj, kar mu ni všeč," vodjo opozicije opisuje madžarski novinar in ustvarjalec novičnika Gemišt Martin Bukovics.

Strateška direktorica madžarskega inštituta Republikon Andrea Virag pove, da se Magyar v številnih pogledih predstavlja kot alternativa. "Je mlajši, bolj dinamičen politik, ki se vsak dan srečuje s povprečnimi volivci. Poudarja, zakaj in kako ta vlada ni več sposobna voditi države, hkrati pa pojasnjuje, kako bi okrepil naše gospodarstvo, zdravstveni sistem, izobraževanje … Privlačen ni zaradi njegove osebnosti niti politike Tisze. Njegova privlačnost je v upanju."

Septembra je Magyarjeva stranka Tisza objavila 240-stranski programski dokument, s katerim je obljubila, da bo obnovila gospodarsko stabilnost z odpravo ad hoc sprememb pravil in zajezitvijo korupcije. Program predvideva poenostavitev davčnega sistema in izogibanje letni nestanovitnosti fiskalnih pravil, pri čemer se izogiba podrobnostim glede prihodnje ureditve davkov, ki bremenijo posamezne sektorje. Zanimivo je tudi, da Orbanova Fidesz vsaj desetletje že ni objavila programa za domače volitve.

"V svoji retoriki Magyar uporablja veliko nacionalističnih in konservativnih elementov. Simpatična razlaga je, da se iz taktičnih razlogov pozicionira nekoliko desno od sredine, da bi pritegnil nekdanje volivce Fidesza. Manj simpatična razlaga pa je, da je Magyar oportunist, ki se po prihodu na oblast morda ne bo prav veliko razlikoval od Orbana. Po drugi strani pa večina njegovih volivcev očitno pričakuje sistemske spremembe – zato bi lahko Magyar, če bi se po prihodu na oblast spremenil v drugega Orbana, hitro izgubil svojo priljubljenost," pojasnjuje Peter Techet, raziskovalni sodelavec na Inštitutu za Podonavje in Srednjo Evropo.

Bloomberg

 

"Po dolgem času obstaja realna možnost, da bo po aprilskih parlamentarnih volitvah prišlo do menjave vlade. V nasprotju s prejšnjimi volitvami se Fidesz trenutno sooča z enotno opozicijsko stranko, ki je sposobna pokazati moč in kompetentnost z dokazljivo in znatno podporo v primerjavi s prejšnjimi, ko so bili izzivalci številne manjše stranke ali opozicijske koalicije. Več nekdanjih opozicijskih strank je že napovedalo, da ne bodo kandidirale na volitvah, da bi podprle stranko Tisza in cilj menjave vlade," je dejal Erik Uszkiewicz, podpredsednik Madžarskega evropskega društva.

Nezanesljivost javnomnenjskih anket

Četudi Magyarjevi stranki javnomnenjske ankete namenjajo precejšnjo prednost pred Orbanovo stranko, se postavlja vprašanje verodostojnosti raziskav. Če sodimo po preteklih volitvah, se visoka podpora opoziciji v javnomnenjskih anketah ne odraža zlahka v političnih spremembah. Tudi zato, ker je Orbanova vlada zmanipulirala volilna okrožja in medijski prostor.

Po oceni analize petih najnovejših raziskav agencije Median, opravljenih konec februarja in marca, naj bi Tisza osvojila od 138 do 142 sedežev v 199-članskem parlamentu. Po 'anketi anket' portala Politico, ki združuje različne javnomnenjske ankete madžarskih agencij, Tisza uživa 49-odstotno podporo, Fidesz pa 39-odstotno. Tisza po zadnji anketi portala 24.hu med odločeni Madžari uživa kar 56-odstotno podporo.

"Poudariti je treba, da raziskovalci javnega mnenja stranko Fidesz dosledno podcenjujejo, saj ima ta veliko število starejših volivcev, ki živijo na podeželju, ali ljudi v slabih socialnih razmerah, do katerih te agencije težko pridejo," pojasnjuje novinar Bukovics.

Poznavalka Virag opozarja, da "smo na prejšnjih volitvah videli, da je imel Fidesz večjo podporo, kot so kazale ankete". "Zaradi našega volilnega sistema zmaga po številu glasov ne bi nujno pomenila parlamentarne večine," dodaja. "Madžarski sistem dodeljevanja glasov je izrazito zapleten, tako da so vse napovedi nehvaležne in tudi v veliki meri nezanesljive," pa pove raziskovalka na Centru za mednarodne odnose na FDV Noemi Vegi. Več o tem pozneje.

"Poleg tega lahko Fidesz računa na glasove madžarskih manjšin v sosednjih državah," izpostavlja raziskovalec Techet. "Romska manjšina bo verjetno imela v parlamentu tudi enega predstavnika, ki je blizu Fideszu. Volilni sistem je sam po sebi precej zapleten, zaradi česar je težko napovedati sestavo novega parlamenta." Poznavalec meni, da neposredne volilne goljufije na sam dan volitev niso zares mogoče, obstajajo pa druga siva območja: glasovanje po pošti, kupovanje glasov, prevoz volivcev na volišča in podobne prakse. "Pri zelo tesnih volitvah bi lahko bili tudi ti dejavniki odločilni."

Neenakopravni pogoji

V nedeljo se bo vseh 199 sedežev v madžarskem parlamentu razdelilo v enem samem glasovalnem krogu. Od teh bo 106 sedežev dodeljenih na podlagi volilnih okrajev po večinskem volilnem sistemu; preostali sedeži pa bodo v glavnem zapolnjeni s strankarskimi kandidatnimi listami po proporcionalnem sistemu.

Obsežna manipulacija z volilnimi okraji pomeni, da mora stranka Tisza premagati Fidesz za skoraj pet odstotnih točk, če želi osvojiti večino v parlamentu, piše časnik The Economist. Madžarski parlament se namreč voli po prej omenjenem kombiniranem sistemu. Do leta 2010 je bila večina poslanskih mest voljena po proporcionalnem sistemu, po prihodu Fidesza na oblast pa se je težišče premaknilo k enomandatnim okrajem.

Bloomberg

 

Hkrati je Fidesz, zavedajoč se nenaklonjenosti urbanih volivcev, preoblikoval tudi volilne meje. Večja mesta z liberalnim nazorom, kot je Budimpešta, so dobila lastne okraje, s čimer so se opozicijski glasovi skoncentrirali v manjšem številu sedežev. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je Fidesz tako prejel 54 odstotkov glasov, a kar 68 odstotkov poslanskih mest.

"Volitve so formalno še vedno demokratične: opozicijske stranke lahko kandidirajo in nihče ni zaprt ali umorjen. Vendar pa je sposobnost opozicije, da dejansko zmaga na volitvah, izjemno otežena, tako pravno kot neformalno," pojasnjuje Techet.

Raziskovalec Techet razloži, da volilni sistem, oblikovanje enomandatnih volilnih okrajev, državno financirana propaganda proti opoziciji, javna radiotelevizija, ki deluje kot propaganda Fidesza (opozicijski politiki niso nikoli povabljeni), nadzor nad velikim deležem zasebnega medijskega trga in Fideszova ekonomska moč dajejo prednost vladajoči stranki. "To je v bistvu narava iliberalne demokracije. V liberalni demokraciji imata vlada in opozicija (skoraj) enake možnosti. V iliberalni demokraciji pa je menjava oblasti med vlado in opozicijo zelo otežena – četudi ni nemogoča," pove.

Če torej volitve niso pravične, so vsaj svobodne. "Magyar se zaveda, da pogoji niso pravični, vendar trdi, da se namesto pritoževanja nad tem raje osredotoča na to, da prepriča čim več ljudi, saj so volitve same po sebi svobodne. In v dejstvo, da so volitve svobodne, nihče ne dvomi," pojasnjuje Bukovics. Kako se torej ta dejstva in realnosti manifestirajo v kampanji?

"Prva postresnična politična kampanja"

Madžarska volilna kampanja, ki jo je ameriška publicistka in novinarka Anne Applebaum nedavno označila za "prvo postresnično politično kampanjo", se bliža h koncu. "Madžarski politiki in stranke so že vsaj leto in pol v predvolilnem načinu," pove Virag z inštituta Republikon.

Volilna kampanja se je osredinila okoli dveh svetov. Prvi, v katerem živi Orbanova stranka Fidesz, se osredotoča predvsem na mednarodne teme z vojno v Ukrajini v središču. Opozicijska stranka Tisza pa se osredotoča predvsem na notranje zavede, kot so gospodarstvo, stanje javnega zdravstva in korupcijo.

"Dve realnosti sobivata druga ob drugi: vladni tabor se boji Ukrajine in bližajoče se vojne, ki jo domnevno pripravlja bruseljska elita, v kateri bi bila vpoklicana tudi madžarska mladina, in se boji, da 'Bruselj' odloča namesto vlade v Budimpešti. Opozicija se medtem boji, da bodo, če bo Orban, ki očitno ignorira domača vprašanja, ostal premier, umrli bodisi v premalo financiranih bolnišnicah bodisi na luknjastih cestah ali pa da bi vlada državo morda celo izpeljala iz EU," kampanjo opisuje novinar Bukovics.

Mihael Šmirmaul

 

Raziskovalec Techet gre korak dlje in pove, da je kampanje na Madžarskem v zadnjih 16 letih bila "vedno zelo brutalna". "Orbanova stran se je dosledno zanašala na strašenje in ustvarjanje vedno novih sovražnikov. Zdaj je Ukrajina najnovejša tarča. Država je prekrita s plakati, ki jih financira vlada in napadajo Zelenskega ali pa prikazujejo Madžarsko, von der Leyen in Zelenskega skupaj (z uporabo slik, ustvarjenih z umetno inteligenco) kot domnevno grožnjo," pove.

Orban je s podporo ruskih propagandistov, evropskih skrajno desnih sil in tudi Trumpove administracije veliko vložil v plakate in predvsem videoposnetke na družbenih omrežjih. Cilj je prepričati volivce, naj se bojijo sabotaže, tujih vplivov in celo vojaškega napada Ukrajine. A tudi Tisza je izjemno spretna na družbenih omrežjih. O vzdušju v predvolilni Budimpešti pišemo na povezavi.

"Podobno kot na parlamentarnih volitvah leta 2022 in volitvah v Evropski parlament leta 2024 vladajoča stranka izkorišča vojno za strašenje ljudi in državo potiska v stanje popolne vojne psihoze, hkrati pa nadaljuje svojo protiukrajinsko retoriko bolj ekstremno kot kdajkoli prej. Ukrajina in vojna sta ostali osrednji element vladne komunikacije za parlamentarne volitve leta 2026," je dejal poznavalec Uszkiewicz.

"Na eni strani gre za diskurz, omejen na vprašanja vojne in miru, energetske varnosti ter vpliva Kijeva in Bruslja na položaj Madžarske, ki jih izpostavlja Orban. Na drugi strani gre za splošno kritiko dosedanje vlade Fidesz v notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem kontekstu ter vprašanja zavezništva z Moskvo, ki jih naslavlja Magyar," politično kampanjo opisuje raziskovalka Vegi.

"Trenutna volilna kampanja je izjemno ostra celo po madžarskih standardih. Fidesz se boji izgube moči, medtem ko opozicija volitve vidi skoraj kot zadnjo priložnost, da prepreči očitno avtoritaren preobrat," pove Techet. Dodaja, da je kampanja nenavadna tudi zaradi različnih uhajanj informacij in škandalov, povezanih z obveščevalnimi službami.

Zadnja v seriji teh objav je bil telefonski klic med madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom in njegovim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. In razkritje, da je Orban oktobra med telefonskim klicem Vladimirju Putinu povedal, da je pripravljen storiti vse, da bi ruskemu predsedniku pomagal, vključno s pomočjo pri reševanju vojne v Ukrajini z organizacijo vrha v Budimpešti. To nas pripelje do drugih mednarodnih akterjev, prisotnih v madžarski volilni kampanji.

Mednarodna arena

Čeprav je Ukrajina morda v ospredju madžarskih volitev in grešni kozel za številne pomanjkljivosti Orbanove vlade, so v politično igro vpletene tudi druge države in mednarodni akterji.

V torek je madžarsko prestolnico denimo obiskal ameriški podpredsednik JD Vance, ki je pred volitvami podprl Orbanovo stranko Fidesz. Prav tako ni zadrževal kritike na račun EU zaradi domnevnega vmešavanja v madžarske volitve. "Obseg vmešavanja bruseljske birokracije je bil resnično sramoten," je dejal, čeprav so tuji voditelji, kot sta Francozinja Marine Le Pen in Izraelec Benjamin Netanjahu, sodelovali prav v kampanji madžarske vlade in ne opozicije.

"Narativi o očitkih tujega vmešavanja so strateško komunikacijsko sredstvo predvolilne kampanje obeh taborov. Ključni cilj predvolilne kampanje je obvladovanje diskurza in (digitalnega) medijskega prostora. Posnetki globoki ponaredki ter lažne ali delne informacije, katerih pristnost in resničnost laično oko težko ocenjuje, so glavna sredstva vplivanja na javno mnenje," orodja tesne volilne bitke opisuje raziskovalka Vegi.

Bloomberg

 

"Fidesz je upal na mednarodno osredotočeno kampanjo, v kateri bi lahko pokazal, da je Orban v dobrih odnosih z vsemi in da zato na Madžarskem ne bo vojne," pove Bukovics. Raziskovalec Techet pa doda, da medtem ko Orban poskuša vzbuditi strah pred Ukrajino, Magyar počne nekaj podobnega v zvezi z Moskvo, "čeprav se seveda zanaša na več posrednih dokazov kot Orban".

Mednarodna podpora Orbanu naj bi prihajala tudi iz Moskve. "Pojavila so se poročila, da trije ruski obveščevalci usklajujejo nekakšno dezinformacijsko kampanjo, sledili pa so še drugi, ki so namigovali na insceniran napad na Orbana kot nekakšen dogodek črnega laboda," našteva Bukovics. "Dejstvo je, da na družbenih omrežjih obstajajo spletna mesta s ponarejenimi dizajni, ki se izdajajo za verodostojne medije, vendar doslej nisem videl nobenega večjega ruskega vmešavanja. Kljub temu je ruska propaganda v madžarskih medijih dejansko prisotna že leta."

 

"Trdi se, da je v Budimpešto prispela ruska specialna enota, da bi pomagala Orbanu. Krožijo tudi govorice, da so ruske obveščevalne službe načrtovale lažni poskus atentata na Orbana kot morebiten prelomni dejavnik v volilni kampanji," meni Techet. Dodaja: "Medtem je jasno tesno razmerje med Budimpešto in Moskvo – in Moskva zagotovo ne želi izgubiti tako pomembnega zaveznika znotraj EU in Nata."

Novinarju Bukovicsu se zdi vmešavanje Zahodne Evrope "veliko bolj oprijemljivo in nekaj, kar lahko razumemo kot nekakšno zavezniško skrb, katere cilj je ohraniti Madžarsko znotraj zahodnega kluba". "Ne nazadnje so spoštljivo tonirane telefonske pogovore med Szijjártom in Lavrovom domnevno prestregle evropske obveščevalne službe," doda.

Kdo bo prvi prečkal ciljno črto?

Na Orbanov poraz kaže skoraj vse: slabo upravljanje gospodarstva, korupcija, krhanje odnosov z EU, enotnost opozicije in zaostanek v javnomnenjskih anketah. Pa vendar je 62-letnemu izkušenemu politiku v preteklosti že uspelo preiti tovrstne preizkušnje.

"Moja napoved je, da bo Orban zelo verjetno sestavil novo vlado," meni politolog Marko Hočevar s FDV. "Res pa je, da je nezadovoljstvo trenutno največje v zadnjem desetletju in pol," dodaja. Strokovnjak Orbanovo zmago vidi predvsem v dejstvu, da je Fidesz prilagodil volilni sistem in da so mu naklonjeni pomembni mednarodni pokrovitelji.

Hočevar izpostavi naslednje: "Imamo Putina, Donalda Trumpa in Xi Jinpinga, ki jim Orban vsem precej ustreza – oziroma ustreza Madžarska takšna, kot je zdaj. Pomembno je, da ima Orban dostop do vseh treh ključnih voditeljev. Poleg tega se na Madžarskem koncentrira veliko denarja, kadrov in organizacijskih struktur, ki odpirajo prostor za krepitev konservativnih tokov v Evropi."

"Privlačnost novih obrazov na Madžarskem je po 15 letih Orbanove vlade primerna, saj se volivci sčasoma naveličajo starih obrazov, tudi če delajo dobro in so gospodarski rezultati dobri," pa trenutni zeitgeist na Madžarskem povzema politolog Bogomil Ferfila. Poznavalec pričakuje zmago Magyarja nad Orbanom. Hočevar doda, da menjava obrazov ne pomeni nujno kvalitativne spremembe demokracije ali izboljšanja življenja ljudi.

Drugi poznavalci ostajajo previdnejši. "Rezultat volitev ne bo znan, dokler ne bodo preštete vse glasovnice," pove raziskovalka Vegi, medtem ko strateška direktorica Republikona Virag pove, da bo naslednji predsednik vlade Madžarske bodisi Orban bodisi Magyar.

A tudi če Orbanov Fidesz v nedeljo izgubi, to še ne pomeni politične smrti pretkanega politika. Za ponastavitev madžarske politike bo Tisza potrebovala dvotretjinsko večino, Orban pa se je po poročanju tujih agencij nedavno tudi poigraval z idejo o uvedbi predsedniškega sistema, s čimer bi okrepil pristojnosti večinoma ceremonialnega vodje države in potencialno zmanjšal vpliv predsednika vlade, smo pisali.

"Orban igra velike igre," je za Bloomberg dejal Peter Buda, nekdanji madžarski protiobveščevalni častnik. "In zato bo tudi veliko izgubil – ko bo izgubil."