Kljub dogovoru med Iranom in ZDA o dvotedenski prekinitvi ognja ter začasnem odprtju Hormuške ožine, so posledice skoraj 40-dnevne vojne za gospodarstvo že vidne. Cene nafte in plina so se sicer po dogovoru močno znižale, tudi na borzah po vsem svetu so indeksi poskočili, a borzne cene energentov še ne pomenijo pocenitve za končne odjemalce. Kot opozarja glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc, bomo popolni normalizaciji priča šele v tretjem četrtletju, seveda le ob predpostavki, da se vojna ponovno ne razplamti.
A samo poslovanje podjetij, ki delujejo na Arabskem polotoku, med vojno ni bilo okrnjeno, tudi ali predvsem zaradi proizvodnih zmogljivosti v Savdski Arabiji, je v pogovoru za oddajo 'Zoom in' na televiziji Bloomberg Adria dejal Dušan Olaj, direktor in ustanovitelj podjetja Duol, ki ima bogate izkušnje s poslovanjem na Bližnjem vzhodu. Trenutno ima Duol v zalivskih državah 10 aktivnih projektov. A vseeno Olaj meni, da posledice bodo, če je bila vojna potres, pravi, zdaj sledi cunami.
Vojna v Iranu je do premirja trajala že skoraj 40 dni, kljub povsem drugačnim napovedim na začetku. Kako je vplivala na vaše posle v zalivskih državah, predvsem s časovnega vidika? Ste optimist glede premirja?
Ta 39-, 40-dnevna vojna v tem trenutku v nobenem delu še ni vplivala na naše poslovanje, ker je to relativno kratek čas. Tukaj je treba razumeti, da poslovanje z zalivom ni poslovanje od danes na jutri, da je potreben lep čas, da prideš na trg in da, ko si enkrat na trgu, si na trgu lep čas.
Glede premirja zelo težko ocenjujem, premirje se izjemno lahko krši. Vprašanje je, kako močne so tiste zaveze in pa predvsem pritiski vseh zalivskih držav in držav v ozadju, ki imajo predvsem v tem trenutku izjemne gospodarske, ekonomske in finančne interese, za to, da na tem koncu zavlada mir.
Kako je z dobavami, so se te podražile? So zavarovanja dražja?
Ravno v prejšnjem tednu smo odpravili lepo število kontejnerjev proti Savdski Arabiji. Kontejnerji so na poti, kdaj bodo prišli, težko ocenjujemo. Glede stroškov prevoznin, te so že narasle, v tem trenutku v povprečju za nekaj več kot 10 odstotkov oziroma se informacije dnevno spreminjajo.
Zavarovanja sama zaenkrat še ne, se pravi zavarovalnice še niso aktivno vstopile v ta del. Je pa druga stvar, mi smo geopolitično to situacijo ocenili že nekaj let nazaj kot možno tveganje. Zaradi tega je tudi vsa pariteta robe in blaga, ki jo prodajamo, na pariteti ex works, tako da poskušamo vsa ta cenovna tveganja in nihanja prenašati na kupca.
Kaj ta pariteta pomeni?
Kje prodaš blago (v primeru te paritete, je večje tveganje na strani kupca, op. p.). Ti lahko blago prodaš na svojem tovarniškem dvorišču, lahko ga pa prodaš kupcu tako, da mu ga dostaviš v njegovo luko, v njegovo državo ali kamorkoli. Se pravi, tu smo v izogib predvsem vsem tem nestabilnostim pri stroških prevoza že lep čas nazaj sprejeli to odločitev.
Iščete morebitne dodatne logistične poti za transport izdelkov za vašo tovarno v Savdski Arabiji? Se je kaj spremenilo? Ste šli prej recimo čez Hormuško ožino, zdaj morda z druge strani?
Ne, zaenkrat ni potrebe, ker je namen tovarne (Duola, op. p.) v Riadu v Savdski Arabiji pravzaprav ta, da če hočeš poslovati na tem trgu, moraš zadostiti kriteriju "Saudi Made", narejeno v Savdski Arabiji. In to je bil osnovni namen, tako da smo tam samozadostni. Tam imamo proizvajalca materiala, ki ga potrebujemo, in seveda naš know-how, to pa ta trenutek zadošča, tako da v tem delu ni bilo nič ogroženo.
Je pa nekaj drugega, kar je izjemno pomembno in kar opažamo v tem trenutku, zaradi Hormuške ožine in zaradi tveganja te transportne poti vsi veliki naftni igralci na tem trgu razmišljajo o prehodu iz Perzijskega zaliva v Rdeče morje, kar pa v prihodnje pomeni izjemen infrastrukturni izziv in logistiko.
Ima Savdska Arabija primerno infrastrukturo za to? Vemo, da ima tudi pristanišče v Džedi in tako naprej, pa vendarle, so ceste in infrastruktura primerni?
Mislim, da je Savdska Arabija ob zavedanju tega, kar se je zdaj zgodilo, pripravljena v nekem relativno kratkem času narediti to alternativno pot in postati manj odvisna – čeprav neodvisen nikoli ne moreš biti – od potencialnega tveganja te vojne v Perzijskem zalivu.
Zagotovo je država sprejela nek nauk. Morda bo Savdski Arabiji celo lažje kot Združenim arabskim emiratom, ki nimajo teh možnosti. Ampak vendarle, kolikšna prednost je v teh razmerah postala lokalna proizvodnja?
V vsakem primeru velika, ker za Duol Savdska Arabija v tem trenutku predstavlja največji trg v teh zalivskih državah. To je prva stvar. Drugič, pomeni veliko prednost pri razpisih, ker velika večina investicij v Savdski Arabiji so še vedno javni razpisi, kar pomeni, da moraš zadostovati nekim splošnim kriterijem in tukaj je ta klavzula "Narejeno v Savdski Arabiji" velika prednost proti tujim konkurentom. To sta dve največji prednosti, seveda pa lokalni nabavni in proizvodni trg eliminirata geopolitična tveganja, ki jih imaš v takem primeru.
Na nek način bi lahko celo rekli, da se Trump uči od Savdijcev, po tem "Saudi Made" principu. Se investitorji po vašem mnenju na Arabskem polotoku zaradi te negotovosti odločajo morda za kakšne prestavitve poslov? Ali morda ravno zdaj zaradi te negotovosti hitijo, da bi dokončali že začete posle? Kakšno je poslovno vzdušje?
Mislim, da so ta trenutek še vedno v stanju nekega velikega šoka. Nihče ni pričakoval, da je nekaj takšnega možno. Je pa treba vedeti, da vsi trgi zalivskih držav, ko nekaj načrtujejo, tega ne delajo od danes na jutri. To so dolgoročne investicije, kar pomeni, da jih takšno vojno stanje ne bo prekinilo, ampak kvečjemu mogoče delno zaustavilo.
Glede finančnih investitorjev je verjetno zdaj povišana mera previdnosti pri bodočih investicijah. Vprašanje je seveda tudi, kaj bodo storile zavarovalnice in kakšen bo zavarovalni riziko. Sicer pa nekih velikih sprememb v teh investicijskih ciklih ne vidim – kvečjemu malo zadržanje, ne pa ustavitve.
Vaši produkti temeljijo na polimerih. Kako se nihanje cen nafte zaradi konflikta odraža v nabavnih cenah vaših surovin in ali lahko te stroške sploh še prelijete na kupca?
Del stroškov se vedno da preliti na kupca, ampak v tem trenutku še ni direktnega pritiska. Mi smo vsa prosta sredstva preusmerili v nabavo materialov, potrebnih za proizvodnjo, ravno ob zavedanju, da bodo cene višje. Napovedi višjih cen so, lahko tudi do 30 in več odstotkov.
Ta mir je v bistvu samo konec vojne. Jaz bi to enačil s tem, zgodil se je potres, ampak za tem potresom pride cunami in tisto, kar je nevarno, ni sam potres, ampak cunami. Ta efekt višjih cen bo vsekakor v naslednjih dveh do treh mesecih resno zamajal cenovno politiko marsikoga in predvsem konkurenčnost tistih, ki smo odvisni od teh nihanj cen nafte. V primerjavi z Američani in Kitajci bo Evropa tukaj zanesljivo čutila hude posledice.
Je zaradi vojne težje dobiti evropske strokovnjake, da odpotujejo na teren v arabske države?
V času vojne tako ali tako ni nihče potoval tja. Od kovida naprej je veliko stvari možno delati na daljavo. Tudi sami smo celo montaže in vodenje montaže začeli opravljati studijsko, tako da demonstriramo montažo v realnem času na daljavo. Tehnika danes to omogoča.
Koliko imate trenutno aktivnih projektov na tem območju?
Deset plus. Ta trenutek imamo tri aktivne projekte v Savdski Arabiji, imamo projekte v Omanu, v Katarju, v Združenih arabskih emiratih, tako da se dogaja.
Nobeden od projektov se ni ustavil?
Absolutno nobeden. Povsod tečejo projekti, kot da se nič ni zgodilo.
Kako hitro se bodo po vašem mnenju zadeve vrnile v normalo, če pride do konca vojne oziroma zdaj, ko je premirje?
Za nas so zadeve nekje v normali. Težko ocenjujem turistične in finančne tokove, ampak duh je ušel iz steklenice. To je ta trenutek največja nevarnost oziroma nauk te zgodbe. V prihodnje bomo morali predvideti še nekaj več, česar do zdaj nismo.
Dostikrat v šali pravim, da je bilo biti podjetnik pred desetimi leti razmeroma enostavno, ker si reševal enačbe z znanimi neznankami. To, kar se nam pa dogaja danes, pa je reševanje enačb z neznanimi neznankami.
Verjetno bo torej treba nekaj časa za povrnitev zaupanja, poleg tega, da bomo morali upoštevati neznanke?
Se strinjam.
.webp){kind=icon}
