Zgodbe tedna: primerjava slovenskih blue chipov, delnica Luke Koper, stanovanjske dražbe

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Kaj poganja močno rast delnice Luke Koper?

Rast delnice Luke Koper se ne ustavlja. Letos je cena delnice pridobila že 19 odstotkov vrednosti, v letu dni se je njena cena več kot podvojila (plus 110 evrov). V četrtek je delnica trgovanje začela pri ceni 81 evrov, nato se je hitro povzpela za pet odstotkov na 84 evrov za delnico. Pri takšni ceni je tudi končala trgovanje ob skupnem dnevnem prometu 275.000 evrov.

Lojze Kozole, Ilirika: Ob skorajšnji uvedbi individualnih naložbenih računov (INR) in z upoštevanjem širšega razvoja domačega kapitalskega trga bo vprašanje likvidnosti in kakovosti trgovanja še pomembnejše.

Zakaj se draži delnica Luke Koper?

Delnica NLB v četrtek do novega rekorda

Slovenski bluechipi se tudi v 2026 dražijo. Potem ko je v sredinem dopoldanskem trgovanju delnica Luke Koper sprva zabeležila skoraj 10-odstotno rast - cena se je povzpela na 85 evrov za delnico - se je v četrtek povzpela delnica NLB. V prvi uri trgovanja je pridobila dober odstotek vrednosti in se povzpela na rekordnih 190 evrov.

Analitiki, ki svoje priporočilo podajo na Bloombergu, so tudi do NLB izjemno naklonjeni. Vsa priporočila so pozitivna in vlagateljem še naprej svetujejo nakup. Zadnji je priporočilo navzgor popravil Mladen Dodig iz Erste Group, ciljno ceno pa postavil pri 210 evrih. Ipopema Securities delnici sicer pripisuje najvišjo ciljno ceno pri 227 evrih, InterCapital 209 evrov, Citi 210 evrov, Oddo BHF 205 evrov, Ilirika in PKO BP pa med 188 in 189 evri.

Ob napovedanem dobičku bi delničarji lahko prejeli okoli 12 do 13,5 evra bruto dividende.

Dividendni paradoks SBITOP: višji tečaji, a še vedno privlačni donosi

Dividendna donosnost indeksa SBITOP se je v letu 2025 v primerjavi z letom prej znižala, predvsem zaradi rasti tečajev delnic, vendar po mnenju analitikov in upravljavcev premoženja ostaja slovenski kapitalski trg za vlagatelje še vedno zanimiv.

Ključni razlogi so stabilni poslovni rezultati podjetij, razmeroma konservativna izplačilna politika in dejstvo, da dividendni donosi slovenskih delnic tudi letos presegajo večino primerljivih alternativ z nizkim tveganjem. Poglejmo podrobneje, kdo je dividendni zmagovalec domačega borznega trga. Dividendna donosnost indeksa SBITOP pod šestimi odstotki.

Primerjava slovenskih blue chipov: kateri so dragi in kateri ne

Po močnem skoku tečajev se razprava na ljubljanski borzi preusmerja z vprašanja donosov na vprašanje vrednotenja – ali je rast že v veliki meri vgrajena v cene delnic. Vrednotenja so se po rasti normalizirala, a sogovorniki opozarjajo, da se je hkrati izboljšala tudi dobičkonosnost podjetij – zato višji tečaji niso nujno samo posledica evforije. 

Kot poudarja Kozole, je vrednotenje slovenskih delnic tudi po skoku cen v povprečju še vedno privlačno, rast tečajev pa po njegovi oceni odseva realno izboljšanje temeljnih kazalnikov poslovanja, ne le pretiranega optimizma. Bolj previden je Rok Brezigar, samostojni upravljavec premoženja pri NLB Skladih, saj po njegovih besedah slovenski trg po letošnjem premiku ne deluje več izrazito poceni v primerjavi z lastno zgodovino, a tudi ne deluje precenjen. 

Kaj povesta kazalnika P/E in P/B?

Novo leto, nova pravila – kdaj se najbolj splača upokojiti?

Z novim letom se je začel uporabljati zakon, ki uvaja pokojninsko reformo. Kaj to pomeni za bodoče in sedanje upokojence? Pripravili smo kratek pregled. Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) mirijo, da se lahko vsi, ki so 31. decembra 2025 izpolnjevali pogoje za pridobitev predčasne ali starostne pokojnine, upokojijo brez upoštevanja novele zakona, ki uveljavlja reformo.

"A zaradi številnih ugodnosti novele upokojevanje po predhodnih predpisih verjetno ne bo izbira," so sporočili z Zpiza, kjer ljudi pozivajo, naj brez hitenja v miru razmislijo o tem, kdaj se upokojiti.

Ljudje naj v miru razmislijo.

V Ljubljani pred pol leta kupili stanovanje za 71 tisoč, zdaj naprodaj za 200 tisoč evrov več

Kljub visokim cenam v prestolnici je s stanovanji še vedno mogoče zelo lepo zaslužiti. Decembra smo pisali o stanovanju, ki se je pol leta po nakupu na dražbi prodajalo za 100 tisočakov več. Tudi sosednje stanovanje, ki je bilo prodano za 252 tisočakov, se je znašlo na portalu, le da je bilo na voljo za najem. 

Ostajamo za Bežigradom. Maja je bilo na dražbi iz stečajne mase SCT naprodaj stanovanje na Vojkovi ulici. Izklicna cena na prvi javni dražbi je bila 203.750 evrov, kupec pa je moral poravnati še dvoodstotni davek na promet z nepremičninami. Dražba je bila neuspešna. Tudi na drugi dražbi niso našli kupca.

Pol leta pozneje cena višja za 200 tisoč evrov.

Nakup stanovanj v petih mestih: kje boste z njim največ zaslužili?

V seriji petih nepremičninskih člankov smo preverili, kako hitro se povrne nakup stanovanja v petih največjih slovenskih mestih. Podatki so bili presenetljivi, saj so pokazali, da je donosnost povsod nižja, kot bi človek sprva pomislil.

Naložbenih nakupov je manj, kot večina misli. Še v času politične debate o uvedbi nepremičninskega davka je bilo mogoče slišati, da je naložbenih nakupov večinski del, a realnost je drugačna. Kot so nam povedali nepremičninarji, je delež kvečjemu 30-odstoten. V zadnjih letih se je v ponekod celo znižal.

Delež naložbenih nakupov upada.

Kar 70-odstotni padec števila priključenih naprav, Maribor z največjimi ovirami

V prvih 11 mesecih 2025 je zanimanje za samooskrbo ostalo visoko: distribucije so prejele 4.401 vlog za soglasje, kar je skoraj petino več kot v enakem obdobju 2024 (3.677). Ob tem se je slika pri zavrnitvah izboljšala – zavrnjenih je bilo 902 vlog oziroma 19 odstotkov, medtem ko je bil delež zavrnitev leto prej 27-odstoten.

Najbolj zasedeno ostaja območje Elektro Maribor, kjer je delež zavrnitev še vedno najvišji (33-odstoten) in kjer je tudi največ primerov, ko so zavrnitve povezane s tehničnimi omejitvami (44 odstotkov). Elektro Ljubljana zaznava veliko povpraševanje (tako po vlogah kot po priključeni moči), hkrati pa močno izstopa po deležu soglasij s hranilnikom, kar kaže na prilagajanje razmeram na omrežju. 

Ključna razlika pa je pri dejanskih priključitvah.

Uroš Božin

 

Je to poslednji dobri stari volkswagen?

Volkswagen je bil rojen z idejo ljudskega avtomobila. Sprva je bil to legendarni hrošč, njegov sloves je nasledil golf in postal najbolj prodajani model. Nato so pred petimi leti v Volkswagnu napovedovali, da bo ljudski avtomobil znamke postal električni ID.3. Napoved se ni niti približno uresničila. V letu 2025 je krono prevzel ne preveč ljudski tiguan. Tudi Slovenci so v letu 2025 med Volkswagni najraje kupovali tiguane. Položaj bi se lahko že letos spet spremenil.

Avtotrg v 2025: Leto borb, popustov, preobrata in rekordov

Slovenski avtotrg je preteklo leto zaključil v zelenem. Število prvič registriranih avtomobilov je zraslo za 8,56 odstotka s 53.018 na 57.557, kažejo podatki družbe Ardi. Gre za najboljše leto v zadnjih petih letih. Tudi ob upoštevanju dnevnih registracij je trg dosegel rast. Delež odjavljenih avtomobilov je v 2025 dosegel okoli devet odstotkov. V 2024 je bil delež nižji, pri 8,3 odstotka. Kljub večjemu deležu odjavljenih avtomobilov je trg dosegel realno sedemodstotno rast.

Najboljši je bil marec, ko je bilo registriranih 5.285 avtomobilov, najslabši pa tradicionalno december, ko je bilo registriranih 3.394 avtomobilov. Vseh 12 mesecev je trg dosegel rast. Najbolj se je število registracij povečalo avgusta, ko je bila medletna rast 16,1-odstotna.

Zakaj je Trump obseden z Grenlandijo?

Ameriški predsednik Donald Trump je človek bliskovite akcije in ozkega razmišljanja – pomembni so predvsem geopolitični in ekonomski interesi ZDA, potem pa dolgo nič. Kmalu po spektakularnem vdoru v Venezuelo in zajetju latinskoameriškega diktatorja Nicolasa Madura je na vprašanje, kdo bo po discipliniranju čavizma vodil državo, lakonično odvrnil: "Mi bomo vodili državo."

Šlo je za prvi korak v udejstvovanju Monrojeve doktrine s Trumpovim dodatkom, ki v svojem bistvu predvideva popolno ameriško prevlado na zahodni polobli – interesni sferi ZDA. Nakar je zažugal Kolumbiji in Kubi, Mehiko pa opozoril, da bo "nekaj treba ukreniti", če se bodo mamila še naprej stekala v ZDA. Kriterija za izbiro prevzemnih tarč Trumpove vlade sta hkrati pragmatična in strateška: surovine in lega. Povezuje pa ju uresničevanje agende America First. Z obojim se 'ponaša' tudi največji svetovni otok, Grenlandija.

Trump, opogumljen z uspehom v Venezueli, napoveduje aneksijo Grenlandije.

Kakšen bo vpliv ameriške intervencije v Venezueli na ceno nafte

Venezuela ima največje dokazane zaloge nafte na svetu, ocenjene na 300 milijard sodov. Naslednja država na seznamu je bogata bližnjevzhodna monarhija Savdska Arabija s skupno 268 milijardami sodov nafte.

Na novinarski konferenci po ameriški operaciji je ameriški predsednik povedal, da bi venezuelska naftna industrija z ZDA lahko zaslužila veliko denarja. "Naše zelo velike ameriške naftne družbe, največje na svetu, bodo vstopile, porabile milijarde dolarjev, popravile močno poškodovano infrastrukturo, naftno infrastrukturo, in začele ustvarjati prihodke za državo," je povedal.

Kakšen bo vpliv na globalne trge?