Vojna v Iranu pretresa energetske trge, tudi slovenskega.
Vlada je morala marcavečkrat posredovati na trgu naftnih derivatov. Najprej je znižala trošarine, nato je sprostila oblikovanje cen na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah ter nato sprostila še 30 milijonov litrov dizelskega goriva iz državnih zalog.
"Absolutno podpiram gradnjo JEK 2, sem pa skoraj prepričan, da v obstoječem sistemu funkcioniranja države Slovenije to ni izvedljivo v sprejemljivem času in za sprejemljiv denar," je povedal profesor Rafael Mihalič.
Preberi še
Bomo zaradi umetne inteligence potrebovali novo jedrsko elektrarno?
Kakšni so scenariji razvoja slovenske energetika in kakšna bo vloga AI?
21.10.2025
Kako pride uran do Nuklearne elektrarne Krško?
Vetra in sonca ni vedno, baterijska tehnologija pa še ni dovolj razvita, da bi jo lahko uporabljali, jedrska energija pa je v tem trenutku zelo dobra alternativa.
25.06.2025
Zakaj bi Igor Akrapovič vlagal v novo jedrsko elektrarno?
Zasebni kapital bi povečal zaupanje v investicijo, meni podjetnik in multimilijonar Igor Akrapovič.
26.03.2025
Gospodarstvo o JEK 2: 'Pripravljeni smo investirati'
Zbrali smo nekaj odzivov ob odločitvi za umik referenduma o JEK 2.
24.10.2024
Brez ruskega urana: Bo nova nuklearka imela dovolj goriva?
Zahodne države želijo zmanjšati odvisnost od uvoza urana iz Rusije.
06.06.2024
Cene elektrike so na evropskem trgu po napadu na Iran in zaprtju Hormuške ožine sicer ostale relativno stabilne. Šok je zaenkrat veliko manjši kot ob napadu Rusije na Ukrajino leta 2022, ko so skočile vse do 600 evrov na megavatno uro in povzročile energetsko krizo.
Podatki o ceni električne energije na referenčnem nemškem terminskem trgu kažejo, da se je ta takoj po napadu na Iran zvišala za okoli 25 odstotkov, z 80 evrov na megavatno uro na dobrih 110 evrov na megavatno uro, a so se cene nato znižale na raven od 90 do 95 evrov na megavatno uro.
Dnevne cene električne energije v Sloveniji so se po podatkih evropskega think-tanka Ember sicer od napada konec februarja povišale z 58 evrov na megavatno uro na 148 evrov na megavatno uro, nato pa se je gibala v območju med 100 in 150 evrov za megavatno uro; v soboto, 5. aprila so celo močno upadle, na zgolj 17 do 27 evrov na megavatno uro.
Spremembe so v mejah mesečnih nihajev, kažejo podatki Emberja. V začetku januarja, na primer, je cena znašala 66 evrov na megavatno uro, 13. januarja pa je skočila na 218 evrov na megavatno uro. Gre za cene na dnevnem promptnem trgu.
Evropo zdaj rešujejo obnovljivi viri
Nižji skok cen elektrike po napadu na Iran kljub skoku cen naftnih derivatov je posledica obsežnih vlaganj v obnovljive vire v Evropi v zadnjih štirih letih, je za Bloomberg komentiral Jorge Martinez iz podjetja Nadara.
Evropska komisija je v začetku marca predstavila strategijo za pospešitev uvajanja tako imenovanih malih modularnih reaktorjev (SMR).
"Zdaj spremljamo energetsko preobrazbo v realnem času," je povedal Martinez. "Medtem ko geopolitične napetosti dvigujejo cene plina, večji delež sončne in druge obnovljive energije omili udarec."
Poleg tega francoske jedrske elektrarne, ki so temelj evropskega elektroenergetskega sistema, delujejo veliko bolj stabilno kot med prejšnjo krizo in dodatno povečujejo ponudbo, kot navaja Bloomberg.
Priprave na JEK2 so v teku
Ali je pretres dobra napoved za načrtovano gradnjo jedrskih elektrarn v Evropi? In kako kaže s projektom nove jedrske elektrarne v Krškem?
"V družbi GEN energija pozorno spremljamo razmere na energetskih trgih, priprave na projekt JEK2 pa potekajo naprej v skladu z načrtovano časovnico. Trenutne razmere potrjujejo, da je jedrska energija bistveno manj občutljiva za krize, povezane z dobavo fosilnih energentov," so za Bloomberg Adria sporočili iz investitorja, podjetja GEN energije.
"Tudi v evropskem prostoru se vse pogosteje poudarja, da je bilo opuščanje jedrske energije v nekaterih državah strateška napaka. Za projekt JEK2 to pomeni predvsem še jasnejšo potrditev njegovega pomena za dolgoročno zanesljivost oskrbe z električno energijo," so še zapisali.
"Trenutne razmere potrjujejo, da je jedrska energija bistveno manj občutljiva za krize, povezane z dobavo fosilnih energentov," so sporočili iz GEN energije.
Vlada Roberta Goloba je prejšnji mesec, tik pred iztekom tega mandata, sprejela sklep o pripravi Državnega prostorskega načrta (DPN) za izgradnjo nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK2).
Po načrtih Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je pripravljavec DPN, bodo izdelana gradiva razgrnili v drugi polovici leta 2027, uredbo o DPN za JEK2 pa naj bi sprejeli v drugi polovici leta 2028. Dokončna odločitev o gradnji bo na podlagi vseh podatkov sprejeta leta 2028, je povedal minister Bojan Kumer.
Kako bo s financiranjem?
''Slovenija je glede na svoj gospodarski in fiskalni položaj, dostop do kapitalskih trgov ter sistem upravljanja dolga sposobna sama financirati in izvesti tak projekt,'' je po sklepu vlade o pripravi DPN povedal Marjan Divjak, generalni direktor Direktorata za zakladništvo na Ministrstvu za finance.
Divjak predlaga ustanovitev posebne projektne družbe (angl. Special Purpose Vehicle – SPV), ki bo nosilec vseh dovoljenj, pogodb, finančnih tokov in obveznosti, povezanih s projektom JEK2.
Strateška napaka EUEvropska unija je naredila 'strateško napako', ko se je odvrnila od jedrske energije, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in s tem posredno kritizirala odločitev Nemčije o zaprtju svojih reaktorjev. "Medtem ko je leta 1990 tretjina evropske električne energije prihajala iz jedrske energije, danes ta delež znaša le še približno 15 odstotkov," je povedala na Nuclear Energy Summitu v Parizu. "Menim, da je bila strateška napaka, da se je Evropa odvrnila od zanesljivega, cenovno dostopnega vira energije z nizkimi emisijami," je povedala Ursula von der Leyen. Evropska komisija je v začetku marca predstavila strategijo za pospešitev uvajanja tako imenovanih malih modularnih reaktorjev (SMR), tehnologije, ki jo številni vidijo kot ključno za nadomeščanje proizvodnje iz fosilnih goriv ter zadovoljevanje rastočega povpraševanja po električni energiji, zlasti zaradi umetne inteligence in podatkovnih centrov. Ursula von der Leyen je dejala, da naj bi bili SMR-ji v Evropi operativni v začetku 30. let. |
Po predlogu strokovnjakov bi bil najboljši način financiranja t. i. on-lending države - država bi si izposodila denar na trgu in ga nato posodila naprej projektni družbi, ki bi si lahko tudi sama izposojala denar.
"Ta pristop združuje prednosti nizkih stroškov financiranja na podlagi bonitete države s fleksibilnostjo in diverzifikacijo virov kapitala v poznejših fazah projekta," je pojasnil Divjak.
Po zadnjih ocenah od 10 do 15 milijard evrov
Ocenjena investicijska vrednost JEK2 iz leta 2024 znaša 9,6 milijarde evrov pri moči elektrarne 1.000 MW oziroma 15,4 milijarde evrov pri moči elektrarne 1.650 MW. Dokončna cena bo znana leta 2028.
Cena elektrike, ki jo bo proizvajala elektrarna, bi morala za povrnitev investicije in stroškov financiranja znašati 103 evre za megavatno uro, navaja investitor Gen Energija.
Meloni bi v Italijo vrnila jedrsko energijoSkoraj 40 let po tem, ko je Italija zaprla svoj zadnji jedrski reaktor, ekipa premierke Giorgie Meloni načrtuje ponovni zagon proizvodnje jedrske energije. Italijanski uradniki so obiskali Kanado, da bi proučili tehnološke rešitve ter se pogovarjali s francoskimi predstavniki o njihovi jedrski industriji, so za Bloomberg povedali viri, ki so želeli ostati anonimni. Vlada naj bi razpravljala tudi o možnostih sodelovanja z Južno Korejo in ZDA. Italija ima ene od najvišjih cen energije v Evropi. Meloni meni, da bi bila lahko jedrska energija del dolgoročne rešitve. Italija bi morala svoj jedrski program znova 'čim prej' zagnati, je po poročanju Bloomberga dejal italijanski minister za energijo Gilberto Pichetto Fratin ter poudaril, da morajo biti elektrarne varne in "ekonomsko upravičene". Italija je močno odvisna od uvoza zemeljskega plina, zaradi česar je bolj izpostavljena nestanovitnim mednarodnim cenam kot številne druge evropske države. To se je pokazalo že leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, kar je povzročilo skok cen plina in dodatno omejilo že tako krhko gospodarsko rast Italije. Od takrat si država prizadeva za diverzifikacijo svojih energetskih virov. |
Je gradnja JEK2 v Sloveniji smiselna in mogoča?
"Jedrska energija je po mojem mnenju edina dolgoročna alternativa oskrbe človeštva z energijo. Izjemno visoke cene reaktorjev in desetletja, potrebna za gradnjo, so rezultat političnih odločitev v preteklosti, in ne tehnike ali znanosti na tem področju," je za Bloomberg Adria povedal profesor Rafael Mihalič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. "Južnokorejci in Kitajci dokazujejo, da to gre. V do skrajnosti zbirokratizirani Evropi pač ne."
"Absolutno podpiram gradnjo JEK 2, sem pa skoraj prepričan, da v obstoječem sistemu funkcioniranja države Slovenije to ni izvedljivo v sprejemljivem času in za sprejemljiv denar. Vsak nov večji projekt v Sloveniji na žalost to samo potrjuje," je komentiral profesor Mihalič. Velika težava so po njegovih besedah zbirokratiziranost in dolgotrajnost postopkov, politična in osebna (ne)odgovornost odločujočih, privatizacija dobičkov in socializacija izgub.
Kot smo pisali, bodo veliko elektrike porabili tudi nastajajoči računalniški centri za umetno inteligenco, v svetu že narašča povpraševanje po jedrski energiji.