Ameriški predsednik Donald Trump je preklical načrtovane vojaške napade na Iran. To se je zgodilo le nekaj ur po tem, ko je obljubil, da bo Islamsko republiko udaril "ZELO MOČNO" in zagrozil z zasegom njene naftne infrastrukture.
Ameriške sile so Iran že dva zaporedna dneva obstreljevale z zračnimi napadi, v četrtek zjutraj pa je dejal, da bodo s tem nadaljevali še tretji dan. A popoldne je prek družbenih omrežij sporočil, da so napadi odpovedani, ter znova trdil, da je dogovor blizu. Potrditve s strani Irana ni bilo.
Trump je novinarjem v ovalni pisarni Bele hiše povedal, da bi lahko do podpisa prišlo že ta konec tedna v Evropi, če se bo to uresničilo, pa da bi se ga udeležil podpredsednik JD Vance. Dejal je tudi, da se je iranski vrhovni voditelj strinjal z dogovorom, vendar je opozoril, da ta še ni dokončno sklenjen.
Trump je dogovor opisal kot "zelo močan memorandum o soglasju, ki je nekoliko konceptualen", ki bi ponovno omogočil ladijski promet skozi Hormuško ožino in vključeval zaveze Teherana, da ne bo razvijal jedrskega orožja.
"Danes smo končali vojno z Iranom," je Trump povedal na večernem telefonskem zborovanju za Burta Jonesa, ki kandidira za ameriški senat v Georgii. Med drugim telefonskim zborovanjem za Barryja Moora, kandidata za senat v Alabami, je predsednik dejal: "Dosegli smo odličen dogovor. Ne bo jedrskega orožja. Ljudje se bodo zelo kmalu začeli vračati domov. Skoraj, skoraj je dokončano. Dobili smo vse, kar smo želeli."
Iranska poluradna tiskovna agencija Fars pa je že prej v četrtek poročala, da uradniki še niso odobrili besedila kakršnegakoli sporazuma z ZDA, pri čemer se je sklicevala na neimenovani vir. Iranski jedrski program in zamrznjena sredstva so že dolgo ključne točke spora v pogajanjih.
Memorandum o soglasju bi podaljšal premirje za 60 dni, tudi v Libanonu, nemudoma ponovno odprl Hormuško ožino brez dajatev ter Iranu zagotovil olajšave glede sankcij, vezane na spoštovanje dogovora, poroča Axios, ki se sklicuje na neimenovanega ameriškega uradnika in diplomata iz ene od posredniških držav. V zameno bi ZDA odpravile pomorsko blokado, obe strani pa bi med premirjem nadaljevali jedrska pogajanja.
Cene nafte so po Trumpovih izjavah padle, delniški trgi pa so si opomogli. Indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI je poskočil za 3,3 odstotka, kar je največji skok v dveh mesecih. Cena nafte brent se je znižala za približno 1,3 odstotka na okoli 89 dolarjev za sod.
Trumpova napoved je zadnja v vrsti nasprotujočih si signalov glede vojne, ki zdaj vstopa v četrti mesec, kljub njegovi začetni napovedi, da bo trajala štiri do šest tednov. Konflikt postaja vse bolj nepriljubljen med Američani, ki se soočajo z višjimi cenami goriva.
Ameriški predsednik je večkrat vztrajal, da je dogovor na dosegu roke, vendar se do zdaj te besede še niso uresničile. Njegova zadnja trditev je prišla le nekaj dni po tem, ko je dvomesečno premirje propadlo zaradi izmeničnih napadov.
Pogajanja med ZDA in Iranom so se kljub nasilju nadaljevala, pravijo viri, seznanjeni z diplomacijo, pri čemer ima Katar vse pomembnejšo vlogo posrednika. Eden od virov je dejal, da obe strani vojaške izmenjave uporabljata za pridobivanje pogajalske prednosti.
Trump je povedal, da se je pogovarjal z izraelskim premierjem Benjamin Netanjahujem ter voditelji Združenih arabskih emiratov, Savdske Arabije, Bahrajna in Kuvajta, ter da namerava govoriti tudi s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Iran je bil opazno odsoten z zgodnejšega seznama držav, za katere je Trump trdil, da so se strinjale z okvirom dogovora.
V izjavi o pogovoru je urad Netanjahuja navedel, da je "premier izrazil hvaležnost predsedniku Trumpu za zavezo, da bo končni sporazum ob zaključku pogajanj vključeval odstranitev obogatenega materiala, razgradnjo infrastrukture za obogatitev, omejitve pri proizvodnji raket ter prenehanje iranske podpore njegovim terorističnim zaveznikom v regiji".
Že prej v četrtek je Trump zagrozil z zasegom otoka Kharg Island, ključnega iranskega energetskega središča, kar bi verjetno zahtevalo prisotnost ameriških kopenskih sil. Kmalu zatem je izrazil pomisleke in za Fox News dejal, da "ni prepričan, da ima Amerika voljo" za takšno operacijo.
Predsednik je v svoji prejšnji objavi na družbenih omrežjih še dodal, da bo ameriška pomorska blokada Irana "ostala v polni veljavi, dokler ta transakcija ne bo dokončno zaključena".
__
S pomočjo Devika Krishna Kumar, Skylar Woodhouse, Patrick Sykes, Omar Tamo, Nicholas Lua, John Harney, Jon Herskovitz in Michael Heath - Bloomberg
.webp){kind=icon}
