Tržnih ciklov ne moremo napovedati, lahko pa se jim prilagodimo. V času, ko svetovno gospodarstvo pretresajo napetosti na Bližnjem vzhodu, negotova gibanja obrestnih mer in nejasni obeti za rast, se znova postavlja vprašanje, kako razporediti naložbe. Vlagatelji se tako sprašujejo, ali je pravi trenutek za umik iz bolj tveganih, cikličnih panog in preusmeritev v stabilnejša, tako imenovana defenzivna podjetja.
Defenzivni sektorji, kot so osnovna potrošnja, prehranska industrija in komunalne storitve, so praviloma bolj odporni v času gospodarskih ohlajanj. Razlog je precej preprost: gre za izdelke in storitve, brez katerih ljudje ne morejo. Ne glede na razmere bodo gospodinjstva še naprej kupovala hrano in zdravila ter plačevala osnovne stroške, kot je elektrika. To se je jasno pokazalo že med finančno krizo leta 2008, ko so ti sektorji utrpeli bistveno manjše izgube kot širši trg. Delnice podjetij iz segmenta osnovnih potrošnih dobrin so padle za približno 14 odstotkov, komunalne storitve za 28 odstotkov, medtem ko je S&P 500 izgubil kar 36 odstotkov vrednosti. Podoben vzorec se kaže tudi danes.
Že od začetka leta je opaziti preusmerjanje kapitala v varnejše, defenzivne sektorje, ki se je še okrepilo po zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu. V ZDA so sektorji osnovne potrošnje in komunalnih storitev z več kot sedemodstotno rastjo jasno presegli širši trg. V Evropi pa je slika bolj neenotna: izstopajo predvsem komunalna podjetja z okoli 15-odstotno rastjo, medtem ko se sektor osnovnih potrošnih dobrin giblje skoraj v koraku z indeksom Euro Stoxx 600, kar kaže, da vlagatelji še vedno tehtajo, ali gre za začetek trajnejšega trenda ali zgolj za kratkoročni odziv.
V korist defenzivni naravi teh sektorjev v regiji Adria govori tudi struktura potrošnje. Medtem ko v EU povprečno okoli 17 odstotkov izdatkov odpade na hrano in brezalkoholne pijače, so ti deleži v naši regiji precej višji. Po podatkih Eurostata za leto 2025 v Severni Makedoniji dosegajo kar 41 odstotkov, v Srbiji 29 odstotkov, na Hrvaškem pa okoli 21 odstotkov. To pomeni, da gre za izdatke, ki jih gospodinjstva težko zmanjšajo tudi v slabših časih, zato so pogosto zadnji na seznamu varčevanja. Prav zaradi te stabilne in nujne potrošnje vlagatelji v negotovih obdobjih ta sektor vidijo kot varno izbiro, saj povpraševanje po osnovnih dobrinah ostaja tudi ob upočasnitvi gospodarstva.
Čeprav globalni podatki nakazujejo postopno preusmerjanje kapitala v defenzivne sektorje, slika ni povsem enoznačna in je v veliki meri odvisna od regije. Odločitev o širšem prehodu v varnejše naložbe tako še vedno ostaja odprta, saj vlagatelji presojajo, ali gre za začetek trajnejšega trenda ali zgolj kratkoročen odziv na negotovost.
.webp){kind=icon}
