Družba se zaradi tehnološkega napredka spreminja hitreje kot kadarkoli prej, vendar šolski sistemi tem spremembam pogosto ne sledijo z enako dinamiko. Medtem ko so digitalna orodja, umetna inteligenca in nove oblike dela že preoblikovali vsakdanje življenje, izobraževanje ostaja zasidrano v tradicionalnih pristopih.
Učenci v osnovnih in srednjih šolah se še vedno večinoma učijo iz učbenikov, pogosto z memoriranjem namesto z razumevanjem in uporabo znanja v praksi. Kljub digitalnemu okolju, v katerem odraščajo, sistem le počasi uvaja vsebine, ki bi jih pripravile na prihodnost – od finančne pismenosti do umetne inteligence in digitalnih kompetenc.
Zadnja večja zakonska sprememba slovenskega osnovnošolskega sistema je bila sprejeta julija 2025 in je le del širše kurikularne prenove, ki poteka od leta 2022 in se bo postopno uvajala do konca desetletja.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje poudarjajo, da obsežna kurikularna prenova poteka od vrtca do srednje šole. "Izvaja se intenzivna prenova učnih načrtov, pri prilagajanju izobraževalnih vsebin sodobnim izzivom, kot so digitalna pismenost, trajnostni razvoj in zelene tehnologije, sodeluje več kot 900 strokovnjakov."
Spremembe zajemajo več področij, od uvajanja novih vsebin do organizacijskih in sistemskih prilagoditev. Med drugim vključujejo prenovo vzgojnega delovanja šole, ukrepe za zagotavljanje varnosti, spremembe pri ocenjevanju, urejanje odsotnosti učencev ter vprašanja vpisa in vključevanja ranljivih skupin, vključno z romskimi učenci. Posodobitve se dotikajo tudi logističnih vidikov, kot je zagotavljanje brezplačnega prevoza.
Država želi okrepiti digitalne kompetence učencev. Foto: Depositphotos
Ključna vsebinska novost je uvedba novega predmeta informatika in digitalne tehnologije, s katerim želi država okrepiti digitalne kompetence učencev ter jih ozavestiti o tveganjih pretirane rabe tehnologije. Predmet bo uveden postopno: učni načrti naj bi bili sprejeti do konca leta 2027, pouk pa naj bi se začel najpozneje septembra 2028. Uvedba vpliva tudi na strukturo predmetnika, saj se v 7. razredu zmanjšuje obseg izbirnih predmetov.
Vzporedno je bil julija 2025 posodobljen tudi zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki uvaja bolj predvidljivo dolgoročno financiranje sistema. Od leta 2027 naj bi se sredstva za razvoj in investicije postopno povečevala, dokler ne dosežejo ciljne ravni 0,5 odstotka BDP.
"V letu 2025 smo v okviru razpisa za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovne šole namenili kar 160 milijonov evrov; pred dvema tednoma pa smo objavili javni razpis za sofinanciranje investicij v objekte vrtcev in osnovnega šolstva v obdobju 2026–2028 v občinah, ki so bile prizadete v poplavah in plazovih avgusta 2023," sporočajo z ministrstva. Ministrstvo bo za sofinanciranje investicij v vrtce in osnovno šolstvo namenilo 40 milijonov evrov. Dodajajo, da so ob tem povečali tudi investicije v srednje šole ter dijaške domove, za katere so v letu 2025 namenili 67 milijonov evrov.
Desetletje zamude pri računalništvu: strateški zaostanek za generacijo
Andrej P. Škraba, podjetnik, matematik in ustanovitelj izobraževalnega portala Astra, ki ga poznajo številni učenci in srednješolci, že vrsto let opozarja na pomanjkljivosti slovenskega šolskega sistema. V zadnjem desetletju je večkrat javno poudaril, da slovenski šolski sistem spi. Medtem ko svet okoli nas doživlja hitro tehnološko preobrazbo, šola po njegovem mnenju ostaja ujeta v zastarelem modelu. "V takšnem okolju odraščajo generacije, ki se učijo predvsem za ocene, namesto da bi razvijale razumevanje in uporabna znanja," je prepričan.
"Največja težava digitalne pismenosti v slovenskem šolstvu je, da računalništvo v osnovni šoli še vedno ni obvezen predmet. Učenci se z algoritmičnim razmišljanjem in programiranjem srečajo le, če ga izberejo kot izbirni predmet," je povedal Škraba za Bloomberg Adria. Dodal je, da stroka na to opozarja že od leta 2018, novi obvezni predmet pa je predviden šele za september 2028. "V dobi umetne inteligence desetletje zamude ni le organizacijski problem, ampak strateški zaostanek, ki bo imel posledice za konkurenčnost celotne generacije."
O vlogi umetne inteligence (AI) v šolstvu je razmišljal tudi v enem izmed svojih nedavnih zapisov, kjer je poudaril, da ta ne bo nadomestila učiteljev, bo pa v prihodnosti temeljito preoblikovala njihovo vlogo.
"AI ne bo zamenjal učiteljev nič bolj, kot je avtopilot zamenjal pilote ali sistemi kontrole letenja kontrolorje," napoveduje, "namesto tega bo umetna inteligenca počela, kar počne dobro, torej posredovala prilagojene vsebine, omogočala neomejene potrpežljive priložnosti za vajo, sledila obvladovanju na stotine učnih ciljev, tako da se lahko učitelji osredotočijo na to, kar počnejo najbolje."
Andrej Škraba opozarja, da bo imelo desetletje zamude pri računalništvu posledice za konkurenčnost celotne generacije. Foto: Depositphotos
Jure Knez: "Vzgajati moramo zmagovalce"
V gospodarstvu se strinjajo, da bi moral šolski sistem več pozornosti nameniti praktičnim znanjem in kompetencam prihodnosti. Tudi podjetnik in ustanovitelj podjetja Dewesoft Jure Knez opozarja, da šolski sistem v več segmentih ne sledi potrebam sodobne družbe. "Šolstvo je izjemno pomembno področje, a se moramo zavedati, da trenutni sistem ni idealen, daleč od tega," pravi. Po njegovem mnenju se otroci v času, ko so informacije zlahka dostopne, še vedno učijo preveč enciklopedičnih dejstev, pogosto prezgodaj, kar lahko vodi v odpor do posameznih vsebin, kot je denimo matematika.
"Šolski sistem bi morali spremeniti tako, da pri mladih vzbuja pozitiven odnos do učenja. Pomembno je, da jih naučimo osnov in predvsem tega, da se je treba učiti vse življenje," je poudaril v pogovoru za Bloomberg Adria. Ob tem poudarja tudi pomen vrednot: "Mladim moramo pomagati razviti trdne vrednote, ki jih želimo kot družba spodbujati."
Po njegovem mnenju je ključna naloga šolstva tudi, da spodbuja samozavest in uspešnost mladih. "Vzgojiti moramo zmagovalce. Danes pa pogosto vidimo, da otroci prihajajo domov preobremenjeni – s težkimi torbami in glavami zaradi vseh zahtev, ki niti niso nujne."
Podobno meni Boštjan Bandelj, podjetnik in predsednik uprave podjetja Belektron, ki poudarja, da mora šolski sistem slediti sodobnim spremembam.
"Zelo pomembno je, da je izobraževanje dostopno vsem, hkrati pa se mora razvijati v skladu s časom. Danes informacij ne manjka – izziv je predvsem v tem, kako prepoznati, katere so verodostojne," pravi. Po njegovem mnenju bi morala prav sposobnost kritičnega vrednotenja informacij in reševanja problemov postati eden ključnih ciljev izobraževalnega sistema, kjer Slovenija po njegovih izkušnjah za zdaj še zaostaja.
Na šolske urnike prihaja finančna pismenost
O slovenskem šolskem sistemu je v intervjuju za Bloomberg Adria spregovorila tudi predsednica Republike Nataša Pirc Musar, ki ocenjuje, da Slovenija na tem področju zaostaja. Po njenem mnenju pristojni resorji "ne naredijo dovolj", kar poudarja že ves čas svojega mandata.
Poudarila je, da bi morali biti del obveznega učnega načrta predmeti, ki mlade pripravljajo na sodobno družbo. "Finančna pismenost bi morala biti nujno del kurikuluma v osnovnih šolah. Enako velja za predmete informacijske tehnologije in tudi medijske pismenosti. Slovenija je edina evropska država, ki tovrstnih obveznih predmetov še nima, pa čeprav je posebna delovna skupina pristojnemu ministrstvu uvedbo takšnega predmeta predlagala," je opozorila.
Pomanjkanje finančne pismenosti med prebivalstvom opažajo tudi v Banki Slovenije, kjer so se na ta izziv odzvali z lastnimi pobudami. Med drugim so pripravili projekt Mojstri digitalne prihodnosti, namenjen krepitvi digitalnih in finančnih kompetenc mladih. "Finančna pismenost namreč prispeva k stabilnosti finančnega sistema, učinkovitejšemu izvajanju monetarne politike in večjemu zaupanju javnosti v finančne institucije," so prepričani. Finančno pismeni posamezniki sprejemajo bolj premišljene finančne odločitve, kar posledično zmanjšuje tveganja, povezana z zadolževanjem, varčevanjem in investiranjem.
Tudi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje zagotavljajo, da se področje postopoma sistemsko ureja: "Finančna pismenost je že umeščena v prenovljene učne načrte, ki se bodo postopoma uvajali od 1. septembra 2026. Prav tako Zavod Republike Slovenije za šolstvo pripravlja učni načrt za izbirni predmet finančna pismenost.
Digitalizacija šolstva razkriva razlike v Evropi
Evropski šolski sistemi sledijo skupnim ciljem digitalizacije, vendar razlike med državami izhajajo iz tega, kako učinkovito strategije izvajajo v praksi. To potrjuje analiza, objavljena pri akademskem založniku Springer Nature, pa tudi okviri OECD in Evropske unije.
Avstrija digitalizacijo izobraževanja uvaja strukturirano, kar vključuje nacionalne načrte, razvoj digitalnih kompetenc in vlaganja v šolsko infrastrukturo. Ob tem država razvija tudi nacionalno strategijo finančne pismenosti v skladu s smernicami OECD, kar kaže na širši pristop h krepitvi kompetenc za življenje. Tudi Italija razvija nacionalne pobude na področju digitalnih spretnosti in zmanjševanja digitalnega razkoraka, medtem ko je v Nemčiji izvajanje zaradi federalne ureditve za zdaj bolj razpršeno med posamezne dežele.
Iz poročila Springer Nature izhaja, da severnoevropske države, kot so Estonija, Finska in Islandija, digitalne kompetence že dlje časa vključujejo kot pomemben del izobraževalnih politik ter jih uspešneje povezujejo z uporabo tehnologije v učnem procesu.
Sodobne izobraževalne tehnologije po ugotovitvah analiz vplivajo tudi širše – na inovacije, produktivnost in dostop do znanja. Digitalizacija izobraževanja je zato vse bolj povezana z vprašanjem pripravljenosti delovne sile na prihodnje potrebe gospodarstva. Razlike med državami pri uvajanju teh pristopov tako ne vplivajo le na izobraževalne sisteme, temveč tudi na njihovo dolgoročno konkurenčnost.
.webp){kind=icon}
