Zbrali smo najbolj odmevne članke minulega tedna.
Negativno presenečenje za normirance
Normirance po novem letu čaka obsežna zaostritev pravil, na katero številni samostojni podjetniki še niso pripravljeni. Državni zbor je 11. novembra 2025 na izredni seji namreč sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), s katerim država bistveno posega v pogoje za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov ter omejuje dosedanjo fleksibilnost mikropodjetnikov.
Ponovni vstop v normirani režim po novem šele po petih letih.
Koliko bodo znašali minimalni prispevki za s. p. v letu 2026
Na podlagi povprečne plače in zadnjih razpoložljivih podatkov za obdobje med januarjem in septembrom 2025 smo izračunali, kolikšni bodo minimalni prispevki za samostojne podjetnike (s. p.) znašali v prihodnjem letu. Gre za ključno vprašanje za nekaj več kot 150 tisoč samozaposlenih v Sloveniji, saj višina obveznih prispevkov neposredno vpliva na stroške poslovanja, likvidnost in konkurenčnost podjetij.
Prispevki za samostojne podjetnike so se v letu 2025 zvišali zaradi več sočasnih dejavnikov, pri čemer ima ključno vlogo rast povprečne bruto plače, pa tudi nove oziroma zvišane postavke. Prispevki (najnižji) za polni s. p. se obračunavajo od 60 odstotkov povprečne bruto plače, kar pomeni, da vsako zvišanje plač avtomatično poveča tudi osnovo.
K dodatnemu povišanju so prispevale še sistemske spremembe.
Slovenski borzni zmagovalci leta: kaj delnicam blue chipov napovedujejo analitiki
Katere od slovenskih blue chip delnic so po letošnji izjemni rasti še vedno vredne nakupa – in pri katerih so analitiki pričakovanja že umirili? Pregledali smo najnovejša nakupna priporočila in ciljne cene za družbe prve kotacije na Ljubljanski borzi, vse od bank in farmacije do energetike, zavarovalništva in logistike.
Leto 2025 je slovenskim borznim prvakom prineslo nadpovprečne donose – od dobrih 15 odstotkov pri Cinkarni Celje do skoraj 80 odstotkov pri Luki Koper –, ob tem pa so se delnice Krke, NLB, Petrola, Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava podražile za med 45 in 70 odstotkov.
Analitiki izrazito optimistični pri NLB, malce bolj previdni pri Krki.
Kako sestaviti idealen ETF-portfelj za leto 2026 – svetuje strokovnjak
Leto pred nami bo vse prej kot mirno. Obrestne mere upadajo, denarni skladi niso več tako donosni kot lani, grožnja recesije pa vlagatelje sili k previdnosti. Kako v takšnem okolju sestaviti naložbeni portfelj, ohraniti kapital in – če je mogoče – tudi nekaj zaslužiti? Medtem ko številni tavajo v iskanju odgovorov, ima Đivo Pulitika, član uprave družbe InterCapital ETF, jasen načrt. Za naše bralce je razkril natančen recept za idealen portfelj v letu 2026, ki naj bi zagotavljal miren spanec.
Vlaganja v letu 2026: upad obrestnih mer in priložnosti v obvezniških ETF.
Od Ljubljane do Bukarešte: kako so se v 2025 izkazale balkanske borze?
Leto 2025 je bilo za kapitalske trge v jugovzhodni Evropi nadpovprečno uspešno. Medtem ko so razvitejši in likvidnejši trgi – zlasti Slovenija, Hrvaška, Romunija in Avstrija – beležili dvomestne rasti indeksov in opazno povečanje prometa, so manjši trgi, kot sta sarajevski in severnomakedonski, ostali zaznamovani z nizko likvidnostjo. Skupni imenovalec regije ostaja razmeroma zmerno vrednotenje (kazalnik P/E) v primerjavi z razvitimi trgi, kar je tudi v letu 2025 ohranjalo zanimanje vlagateljev.
Ljubljanska borza med desetimi najdonosnejšimi trgi na svetu.
Bobo
Pogled v 2026: kakšne bodo dividende slovenskih blue chipov
Napovedi dobičkov za leto 2025 razkrivajo, da bodo slovenske borzne družbe prve kotacije tudi prihodnje leto ostale izrazito dividendno donosne. Večina blue chipov ohranja pravilo izplačila najmanj 50 odstotkov čistega dobička, kljub temu pa se bruto izplačila med posameznimi družbami močno razlikujejo.
Najresnejši generator dividendnih donosov v indeksu SBITOP ostaja Nova Ljubljanska banka (NLB), medtem ko bi lahko presenetila tudi uprava Krke ali Telekoma Slovenije. Uprava vsakega blue chipa se lahko vedno odloči, da za izplačilo nameni večji delež dobička od načrtovanega, zaradi stabilne dividende politike pa pod navedeno razmerje razen v izrednih okoliščinah ne gredo. Prav tako je lahko dobiček večji ali manjši od napovedanega.
Hongkong: bodo plameni Xijeve diktature zajeli tudi cvetočo borzo?
Še preden je gasilcem v začetku decembra uspelo ukrotiti enega najbolj katastrofalnih požarov v zgodovini Hongkonga, se je zagnal državni in varnosti aparat Kitajske. Predsednik Xi Jinping je ponotranjil lekcijo (ne)odziva vlade na katastrofalne poplave v provinci Hebej leta 2023 in nemudoma pozval k vsesplošni mobilizaciji pomoči – in represivnega aparata.
AI-balon: je 400 milijard dolarjev naložb le draga AI-halucinacija?
"Ustvaril sem največje gospodarstvo v zgodovini. Vendar bodo ljudje morda potrebovali nekaj časa, da bodo vse to dojeli," je dejal Donald Trump v intervjuju za Wall Street Journal. "Ves ta denar, ki se zliva v našo državo, trenutno gradi stvari – avtomobilske tovarne, umetno inteligenco (AI), veliko stvari. (…) Vse, kar lahko storim, je, da opravljam svoje delo."
Pompozna izjava predsednika ZDA je presenetljivo ustrezna, saj povzema skrbi kapitalskih trgov. Čeprav se zdi, da je ameriški gospodarski stroj podmazan z neusahljivim tokom kapitala, namenjenega gradnji AI-infrastrukture, se pod bleščečo površino tehnoloških indeksov in rekordnih vrednotenj odvijajo tektonski premiki. Ti nakazujejo na morebitno pregretost in strukturne razpoke v narativu AI. Zato vprašanje ni, ali je umetna inteligenca revolucionarna, temveč ali finančna konstrukcija, ki revolucijo poganja, temelji na vzdržnih ekonomskih temeljih.
Je zadnji čas za refinanciranje posojila? Strokovnjaki napovedali dvig obrestnih mer
Obrestne mere stanovanjskih posojil so se v zadnjem letu lepo znižale. Povprečna fiksna obrestna mera se je v zadnjih mesecih ustalila okoli treh odstotkov, pri nekaterih bankah pa se spusti tudi nižje. Povprečna efektivna obrestna mera je bila okoli 3,25 odstotka. Podatki Banke Slovenije kažejo, da so se fiksne obrestne mere novih stanovanjskih posojil ob koncu oktobra gibale od 2,62 in 3,24 odstotka. Najnižje so bile za posojila z odplačilno dobo med pet in 10 leti, najvišje pa pri ročnosti od enega pa do pet let.
V drugi polovici leta 2023 so bile obrestne mere najvišje in posojilojemalci so takrat sklepali posojila z obrestno mero štiri odstotke ali celo več. Je zdaj napočil čas za refinanciranje posojila, preden obrestne mere spet zrastejo?
Zanimanje za najem sefov se povečuje – tudi zaradi rasti cen zlata
Banke opažajo povečano zanimanje za najem sefov. Razlog je tudi rast cen naložbenega zlata, ki postaja vse pogostejša naložba Slovencev. Preverili smo, kakšne so cene najema sefa in kaj se zgodi, če najemnik umre.
Največjo mrežo sefov v Sloveniji ima NLB. Na 27 lokacijah ponujajo skupaj prek 15 tisoč sefov, največ sefov je na območju Ljubljane.
Zlato vse pogostejša naložba Slovencev.
Največji evropski avtotrgovec v Sloveniji znova z upadom prodaje
Slovenski avtomobilski trg je tudi v 2025 zmerno rasel. Še zadnjič so se v to leto ozrli pri Emil Freyu, tretji največji avtomobilski skupini v Soveniji: kljub rasti trga so prodali manj avtomobilov kot leto prej. ''Smo zadovoljni in dosegli smo zastavljene cilje,'' je povedal generalni direktor skupine Emil Frey Jožko Tomšič.
''Trg osebnih vozil rahlo raste.'' Po 11 mesecih uradni podatki kažejo 8,8-odstotno rast registracij. Švicarski veletrgovec Emil Frey v Sloveniji zastopa 12 avtomobilskih znamk različnih skupin, med njimi so Abarth, Alfa Romeo, Citroën, DS, Honda, Jeep, Leapmotor, Maserati, Mercedes-Benz, Mitsubishi, Peugeot in Smart. Po 11 mesecih je bilo od omenjenih znamk skupno registriranih 7.440 avtomobilov, kažejo podatki družbe Ardi. To je 6,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani.
Upokojencem, ki delajo, polna pokojnina - zakaj vladajoči nasprotujejo?
SDS je v parlament poslala predlog zakonskih sprememb, s katerimi bi omogočili tako imenovani dvojni status – pokojnino in nadaljevanje zaposlitve. Dva dohodka v celoti, torej: plačo in celotno pokojnino. Ima predlog politično podporo? Kakšni so argumenti?
"V času pomanjkanja delovne sile moramo še zlasti spodbujati zaposlitve upokojencev, ki ob tem obdržijo pravico do svoje polne pokojnine. Kajti ta je plačilo za minulo delo in vplačane prispevke, in ne socialna kategorija," je na omrežju Facebook zapisal predsednik SDS Janez Janša.
Ali se Evropa po 'bolečem prebujanju' vrača na svetovni oder?
2025 se počasi izteka, a občutka božične spokojnosti ni od nikoder. Leto je nedvomno najbolj zaznamovala vrnitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prekršil vsa pravila povojnega konsenza, ki ga je njegova država vzpostavila – tako proti prijateljem kot tudi proti sovražnikom.
Leto so zaznamovale številne vojne, tako oboroženi konflikti kot tudi trgovinski spopadi. Vojna v Ukrajini, četudi je v zadnjih tednih mirovni proces dobil nov zagon, vstopa v četrto zaporedno zimo, in medtem ko je bil v Gazi dosežen začasni mir, so konflikti v Aziji in Afriki dosegli novo vrelišče. Carine so vnovič našle mesto v vsakdanjem besednjaku ljudi, pri čemer se kot orodje doseganja zunanjepolitičnih ciljev postavljajo ob bok vojaškim kapacitetam.
Trg dela: kdo najlažje dobi službo, katerih kadrov je preveč? Kako bo v 2026?
Kakšne so bile razmere na trgu dela v letu, ki se počasi izteka in kakšne so napovedi za naslednje leto? Vpliv umetne inteligence se že čuti tudi v Sloveniji; padec povpraševanja po informatikih je bil letos še izrazitejši, navajajo pri karierno zaposlitvenem portalu MojeDelo.com.
Padec je posledica avtomatizacije in uvedbe naprednih tehnologij, v poročilu o trgu dela v 2025 navajajo pri portalu MojeDelo.com. Vendar pričakujejo, da bo z naraščajočo uporabo umetne inteligence povpraševanje po specializiranih IT-profilih v prihodnjih letih ponovno zraslo.
Najbolj iskani poklic v letu 2025 ostaja prodajalec, kažejo podatki portala, povpraševanje po kadrih v zdravstveni negi in oskrbi pa se je v primerjavi z lanskim letom še dodatno okrepilo.
Pred pol leta na dražbi do stanovanja v Ljubljani za 250 tisoč evrov, zdaj naprodaj za 100 tisoč več
V začetku aprila sta bili na dražbi v izvršilnem postopku naprodaj dve novejši stanovanji za Bežigradom. Za stanovanji v bloku na Kadilnikovi ulici 1 se je skupno potegovalo 18 dražiteljev. Naprodaj sta bili – vsako od njiju – za 174 tisoč evrov. Dražitelji so ceni stanovanj zvišali za več kot 40 odstotkov. Prodani sta bili za 250 oziroma 252 tisoč evrov. Le slabih osem mesecev zatem je eno stanovanje ponovno naprodaj. Prodajalec za stanovanje – oglaševano kot nadstandardno – pričakuje 349 tisoč evrov ali okoli 100 tisočakov več, kot je odštel zanj aprila.
Skoraj 7.600 evrov za kvadratni meter.
Kriptovalute v letu 2025: od spornega davka do oktobrskega zloma. Kaj bo v 2026?
Ob izteku leta smo pregledali, kaj je zaznamovalo leto na področju kriptovalut. Vlagateljem vsekakor ni bilo dolgčas. Gledano v golih številkah, se je vrednost vseh kriptovalut v letu dni znižala za dobrih deset odstotkov.
Tržna kapitalizacija celotnega trga po ocenah znaša 2,92 tisoče milijard dolarjev, medtem ko je v začetku leta znašala 3,26 tisoče milijard dolarjev, kažejo podatki analitske strani CoinMarketCap.
.webp){kind=icon}
