Ameriška vojska je že drugi zaporedni dan izvedla napade na več ciljev v Iranu, potem ko je predsednik Donald Trump državo obtožil, da zavlačuje pogovore o začasnem mirovnem sporazumu.
Preberi še
Trump: 'Iran bomo znova močno udarili'
Trump ni hotel povedati, katere tarče bodo danes napadle ameriške sile.
pred 14 urami
ZDA in Iran se zaradi sestreljenega helikopterja znova spopadajo
Washington in Teheran sta si ponoči izmenjala napade.
pred 22 urami
Kako se izraelski boj s Hezbolahom umešča v vojno z Iranom
Hezbolah, nekoč najmočnejša oborožena skupina na Bližnjem vzhodu, se po letih vojn in hudih izgub sooča z največjimi izzivi v svoji zgodovini. Kako so izraelski napadi, izguba ključnih zaveznikov in politične spremembe v Libanonu vplivali na njegovo moč in prihodnost?
pred 17 urami
Trump: ZDA se morajo odzvati na iranski napad na helikopter
Predsednik Trump obljublja povračilni udarec proti Iranu.
09.06.2026
Izrael in Iran izmenjala ogenj, nafta in dolar navzgor
Iran raketiral Izrael, ta odgovoril s povračilnimi napadi.
08.06.2026
Ameriško osrednje poveljstvo (Centcom) je na omrežju X sporočilo, da je ob 17.15 po newyorškem času v sredo začelo "dodatne obrambne napade". Približno štiri ure pozneje je v novi objavi razglasilo konec operacije in navedlo, da so bili tarče nadzorni sistemi, položaji zračne obrambe in komunikacijska omrežja.
"Sredstva ameriške mornarice, letalskih sil in marincev so z natančno vodenim strelivom napadla iranske cilje, ki so predstavljali grožnjo ameriškim silam in mednarodnim trgovskim ladjam v regionalnih vodah," je sporočil Centcom.
Trump je v intervjuju za Fox News dejal, da se je v sredo pogovarjal z vodilnimi iranskimi predstavniki, ki so ga prosili, naj ustavi bombardiranje. Povedal je, da se bo to kmalu končalo, vendar je dodal, da bodo ZDA Iran znova napadle jutri, če njegovi voditelji ne bodo podpisali sporazuma, poroča Fox News.
Napadi, ki so sledili torkovim napadom v povračilo za sestrelitev ameriškega helikopterja Apache, kažejo na vse večje Trumpovo nezadovoljstvo, ker stranema doslej ni uspelo doseči dogovora.
Trump je po poročanju Fox News dejal, da je bilo za napade na cilje v Iranu uporabljenih 49 raket Tomahawk
Hkrati predstavljajo nov dokaz, da je premirje, sklenjeno aprila, praktično razpadlo, čeprav se ZDA in Izrael še nista vrnila k obsežni bombni kampanji, ki je zaznamovala prve dni konflikta.
Iranska poluradna tiskovna agencija Tasnim je pred začetkom napadov, sklicujoč se na vojaški vir, poročala, da so iranske oborožene sile "v celoti pripravljene" na nove napade in da imajo sposobnost zadeti dodatne ameriške cilje.
Državna televizija Press TV je ob sklicevanju na osrednji štab Khatam al-Anbiya trdila, da je Hormuška ožina popolnoma zaprta za vse vrste plovil, vključno s trgovskimi ladjami. Mornarica Iranske revolucionarne garde naj bi napadla dve plovili, ki sta poskušali pluti skozi ožino, je še poročala Press TV.
Centcom je v objavi na omrežju X zavrnil iranske trditve, da je ožina zaprta, in navedel, da »trgovske ladje tudi nocoj še naprej plujejo v Hormuško ožino in iz nje«. Iranski mediji pa so poročali, da so uradniki v Teheranu zanikali neposredne pogovore z ameriškim predsednikom.
Po objavi Centcoma, da je val napadov končan, se je cena severnomorske nafte Brent zvišala za 1,4 odstotka na približno 95 dolarjev za sod, potem ko je na začetku četrtkovega trgovanja že presegla to raven. Zlato se je podražilo za skoraj en odstotek na 4.110 dolarjev za unčo.
Nedavne sovražnosti predstavljajo najintenzivnejše spopade med ZDA in Iranom v zadnjih tednih. Nadaljnje zaostrovanje bi lahko ogrozilo občasne posredne pogovore med Teheranom in Washingtonom.
Trump že več mesecev niha med grožnjami o stopnjevanju napadov in zatrjevanjem, da je mirovni sporazum na dosegu roke. Vendar se ni uresničil noben od teh scenarijev, Hormuška ožina, ključna pomorska pot za prevoz nafte in drugih surovin, pa ostaja večinoma zaprta kljub ameriškim prizadevanjem za omejitev iranskega nadzora nad prehodom.
V zadnjih tednih so nekateri proizvajalci našli načine za izvoz nafte s tako imenovanimi »temnimi prehodi« (dark transits). Čeprav običajni podatki o sledenju plovilom kažejo le malo sprememb pri pošiljkah, izjave vodilnih predstavnikov ladijskega sektorja, azijskih kupcev nafte in satelitski posnetki nakazujejo, da promet skozi Hormuško ožino postaja bolj reden in se povečuje.
Kljub temu je število prehodov še vedno precej pod predvojnim povprečjem približno 135 plovb na dan.
Trump je že v sredo zapisal, da je ameriška vojska omogočila prehod »več kot 200 trgovskim ladjam« skozi to ključno pomorsko pot, zaradi česar je na trg prišlo »več kot 100 milijonov sodov nafte«. Ob tem je zatrdil, da ožino nadzorujejo ZDA, ne Iran.
Zdi se tudi, da so v zadnjih dneh Hormuško ožino zapustile še tri pošiljke utekočinjenega zemeljskega plina iz Katarja in Združenih arabskih emiratov, kar dodatno potrjuje znake okrevanja tokov nafte in energentov, saj ZAE, Kuvajt in Katar postopoma urejajo tranzit svojih plovil skozi ožino.
Še nekaj poudarkov iz vojne:
• Trump je po poročanju Fox News dejal, da je bilo za napade na cilje v Iranu uporabljenih 49 raket Tomahawk. Iransko zunanje ministrstvo je ZDA obtožilo, da so v napadih v začetku tedna zadele civilno infrastrukturo.
• Pred Trumpovim nastopom je predstavnik Bele hiše dejal, da pogovori še vedno potekajo, vendar poudaril, da bodo ZDA izvajale največji možni pritisk, dokler ne bo dosežen dogovor.
• Nikki Haley, Trumpova veleposlanica pri Združenih narodih v njegovem prvem mandatu, je v sredinem intervjuju za Bloomberg izrazila dvom o uspehu pogajanj. »Iran nikoli ni nameraval skleniti dogovora,« je dejala.
• Poluradna iranska tiskovna agencija ISNA je poročala, da je v sredo v Teheran prispela katarska delegacija, ki naj bi razpravljala o diplomatskem procesu za končanje vojne.
Ob sodelovanju Stephena Stapczynskega, Elene Mazneve, Meghashyama Malija, Nicholasa Lue, Zoe Ma, Chelsea Mes, Matthewa Jamesa McArthurja, Natalie Choy, Johna Harneyja in Weiluna Soona.