Iranska kriza je razgalila energetsko odvisnost Evrope – kje je Slovenija?

Vojna v Iranu, blokada Hormuške ožine in dvig cen energentov so pretresli svetovne trge in (znova) opozorili na evropsko odvisnost od uvoza energije. In to le nekaj let po energetski krizi, ki jo je povzročil napad Rusije na Ukrajino.

Najnovejši podatki kažejo, da se je odvisnost Evrope od uvoza energentov v zadnjih letih še povečala. Leta 2021, pred napadom Rusije na Ukrajino, je uvozna odvisnost Evrope znašala 55,5 odstotka, leta 2024 pa 57,2 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

"V Evropi smo v zadnjih desetletjih zaspali, sanjajoč, da bo pravljica o izobilju, človekovih pravicah, lepem življenju ob 35-urnem delavniku, ko si večina lahko privošči dopust v eksotičnih krajih, kar trajala," je v komentarju na krizo, ki jo je povzročil napad na Iran, povedal profesor Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Pred vojno v Ukrajini je poceni ruski plin pritekal kar "sam od sebe", komentira profesor Mihalič, zaradi novih metod črpanja nafte, kot je hidravlično lomljenje, so se cene nafte stabilizirale na razmeroma nizki ravni, težko in kemično industrijo pa je Evropa "v imenu reševanja sveta" izvozila v Azijo. Čeprav je tam okoljska škoda te industrije občutno večja kot v Evropi.

Brez rezervnega načrta

Evropa v preteklosti ni bila sposobna strateškega razmisleka in priprave rezervnega načrta, pravi profesor Mihalič, zato je zdaj bolj ali manj nebogljena in bo morala sprejeti dvig cene nafte in s tem dvig cen ter zmanjšanje konkurenčnosti svojega gospodarstva.

Podatki Eurostata kažejo, da je Evropska unija pri nafti tako rekoč 100-odstotno odvisna od uvoza. Leta 2024 je odvisnost EU od uvoza nafte znašala 96,6 odstotka, kažejo podatki Eurostata, medtem ko je v Sloveniji dosegla celo 99,3 odstotka. Ker Slovenija nafte ne proizvaja, razlika do 100 odstotkov pomeni porabo zalog v tem letu.

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc je opozoril, da je Slovenija zaradi strukture svojega gospodarstva posebej ranljiva, ker je popolnoma uvozno odvisna in v Sloveniji ni podjetij v verigi vrednosti naftnih derivatov, kjer trenutno nastajajo dobički: prevoz, predelava, transport in trgovanje.

Pri GZS so v svoji srednji napovedi povprečne rasti cen v letu 2026 zvišali z 2,3 na 3,4 odstotka, za leto 2027 pa z 2,3 na 2,7 odstotka.

Uvoz nafte iz ZDA, Norveške in Kazahstana

Ker je EU zaradi vojne v Ukrajini postopoma zmanjšala uvoz energentov iz Rusije, so največji dobavitelji nafte in naftnih derivatov EU postali ZDA (16 odstotkov uvoza), Norveška (12 odstotkov) in Kazahstan (devet odstotkov), po podatkih za 2024.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo v govoru poudaril, da imajo ZDA same dovolj nafte in je ne uvažajo skozi Hormuško ožino v Perzijskem zalivu. Države, ki so odvisne od uvoza nafte skozi Hormuško ožino, je pozval, naj nafto raje kupujejo od ZDA ali pa naj same poskrbijo, da bo ožina vnovič prehodna.

Energetska kriza, ki jo je sprožila vojna proti Iranu, bo najhujša v zgodovini, hujša od kriz v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022, je povedal direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatih Birol.

Posledice blokade Hormuške ožine bodo aprila veliko bolj občutne kot marca, ko je bilo na morjih še nekaj ladij z nafto in plinom, ki so skozi Hormuško ožino plule še pred izbruhom vojne.

"Še vedno prihajajo v pristanišča, še vedno prevažajo nafto, energijo in druge stvari," je po poročanju CNBC povedal Birol in dodal: "Aprila tega ne bo več. Aprilski izpad nafte bo dvakrat večji kot v marcu. To se bo prelilo v inflacijo in po mojem mnenju zavrlo gospodarsko rast v številnih državah, zlasti v gospodarstvih v razvoju. V številnih državah bi lahko kmalu prišlo do racionalizacije porabe energije." 

Evropa porabi tri- do štirikrat več nafte, kot je sama proizvede

V Evropi imajo največje zaloge nafte Norveška (5,7 milijarde sodov), Velika Britanija (2,0 milijarde sodov), Italija (0,62 milijarde sodov) in Danska (0,43 milijarde sodov), kažejo podatki Mednarodnega združenja proizvajalcev nafte in plina (IOGP). Vendar so te zaloge precej manjše od zalog Rusije pri ocenjenih 80 milijardah sodov zalog nafte.

Vlada pripravlja ukrepe za energetsko varnost in zanesljivost preskrbe Vlada je na seji prejšnji teden sprejela izhodišča za pripravo ukrepov za energetsko varnost in zanesljivost preskrbe s ključnimi dobrinami in storitvami v državi. "Poleg oskrbe z energijo, ki vključuje električno energijo, nafto in naftne derivate, zemeljski plin oziroma energente, je treba urediti tudi preskrbo s hrano ter drugimi strateškimi viri, izboljšanje upravljanja zalog, okrepitev logističnih in distribucijskih zmogljivosti ter vzpostavitev bolj fleksibilnih mehanizmov za njihovo aktivacijo. Poseben poudarek je treba nameniti tudi povezovanju sistema blagovnih rezerv z drugimi sistemi kriznega upravljanja," so sporočili po seji vlade. Ukrepe mora pripraviti Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v sodelovanju z drugimi ministrstvi.

Največje zaloge nafte na svetu imajo po podatkih spletne strani Worldometers Venezuela (okoli 300 milijard sodov), Savdska Arabija (267 milijard sodov) in Iran (208 milijard sodov).

EU skupaj z Veliko Britanijo in Norveško po podatkih IEA na leto porabi od 4,7 do 5,5 milijarde sodov nafte, skupna proizvodnja pa znaša od 1,1 do 1,5 milijarde sodov na leto. Največ nafte načrpajo na Norveškem, okoli 700 milijonov sodov na leto. Evropa torej porabi tri- do štirikrat več nafte, kot je proizvede sama.