Zgodbe tedna: Vzajemna pod lupo analitikov, gibanje euriborja, davek na premoženje in dividende blue chipov

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Vzajemna pod lupo analitikov

Od minule srede na Ljubljanski borzi kotira nova družba. Govorimo o Vzajemni (oznaka delnice VZZR), ki je novopridružena članica standardne kotacije. Čeprav se je pričakovalo, da bi prvi trgovalni dan utegnil biti precej buren, nihče verjetno ni pričakoval takšnih premikov.

Vzajemna na borzi: ATVP po drastičnih skokih cene delnice v nadzorni postopek?

Minuli teden je na borzi začela kotirati nova družba, Vzajemna. Pričakovanja, da bo začetek trgovanja buren, so se uresničila, saj je že prvi dan delnica skočila z nominalne vrednosti en evro, pri kateri so se sklepali tudi prvi posli na Ljubljanski borzi, na kar 20 evrov.

Zaradi burnega dogajanja smo se obrnili na regulatorja, Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Anka Čadež. Temeljno poslanstvo agencije je zagotavljanje varnega, preglednega in učinkovitega trga finančnih instrumentov, pišejo na svoji spletni strani. Prosili smo jih za več pojasnil.

Katere slovenske družbe bodo letos med delničarje razdelile največ dobička?

Večina blue chipov na Ljubljanski borzi namreč ohranja stabilne dividendne politike, ki predvidevajo izplačilo približno polovice ustvarjenega dobička. Kdo izmed blue chipov bo letos med delničarje razdelil največ dobička? Izračunali smo, kakšne bi lahko bile dividende in kakšne dividendne donosnosti.

Na podlagi že objavljenih rezultatov za leto 2025 bi lahko tudi letos izstopala NLB, stabilne dividendne donose pa ohranjajo tudi Krka, Zavarovalnica Triglav, Luka Koper, Pozavarovalnica Sava in Cinkarna Celje. Rezultatov za leto 2025 pa še ni objavil Petrol.

Furs pobral za kar tretjino več davkov na premoženje

Prihodki iz davkov na premoženje so v Sloveniji lani dosegli skoraj pol milijarde evrov, kar je več kot tretjino več kot leto prej. Hkrati se pred parlamentarnimi volitvami znova postavlja vprašanje, ali bi država uvedla nov enoten davek na nepremičnine.

Po podatkih Fursa in javnofinančnih statistik je Slovenija leta 2025 iz davkov na premoženje pobrala 493,1 milijona evrov, kar je 33,2 odstotka več kot leta 2024, ko je znesek znašal 370,1 milijona evrov. Gre za najvišjo raven v zadnjih letih, čeprav ti davki še vedno zajemajo razmeroma majhen del javnih prihodkov – približno 1,9 odstotka vseh davčnih prihodkov države.

Euribor je dobil krila

Analitiki so ob koncu leta 2025 ocenjevali, da bodo ključne obrestne mere v prvem trimesečju leta 2026 ostale pri dveh odstotkih. Pogled proti koncu leta pa je pokazal, da se analitiki na daljši rok bolj nagibajo k višanju kot nižanju obrestnih mer. Zdaj je jasno, da bi vojna v Iranu in njen vpliv na inflacijo lahko Evropsko centralno banko (ECB) prisilila, da dvigne obrestne mere prej, kot se je pričakovalo.

Kaj kaže medbančna obrestna mera euribor? Kaj tokrat menijo analitiki? Ključno vprašanje je, v kolikšni meri bodo višje cene nafte spodbudile inflacijo in ECB prisilile v višanje obrestnih mer in na pritisk zavore (zaviranje potrošnje). Se bodo posojila podražila?

Potrošniška posojila dražja: banke ukrepale še pred skokom euribor

Nekatere banke so v zadnjih tednih podražile potrošniška posojila, druge pa so skupne stroške financiranja celo znižale. Pregled ponudb kaže precejšnje razlike med bankami: pri enakem posojilu lahko razlika v efektivni obrestni meri (EOM) preseže dve odstotni točki, kar pomeni tudi več sto evrov razlike v skupnem preplačilu.

Intervju z indijskim veleposlanikom v Sloveniji

V času, ko se globalni gospodarski zemljevidi pospešeno spreminjajo, Indija stopa v ospredje kot četrto največje gospodarstvo sveta z ambicijo, da kmalu zasede tretje mesto. V pričakovanju 35. obletnice diplomatskih odnosov med Ljubljano in New Delhijem smo se pogovarjali z indijskim veleposlanikom v Sloveniji, njegovo ekscelenco Amitom Narangom, o prihodnosti gospodarskega sodelovanja, ki v zadnjem obdobju dosega rekordne mejnike. Poudarja, da so vezi med državama močnejše kot kdaj prej, pri čemer izpostavlja, da je Indija pravzaprav enkratna generacijska priložnost za prihodnost Slovenije. Intervju lahko preberete na povezavi.

Pretres po napadu na Iran - zakaj se bitcoin drži bolje kot zlato?

Od začetka vojne proti Iranu je cena bitcoina ostala razmeroma stabilna oziroma se je še povečala. Bitcoin je presegel celo zlato, ki naj bi bilo varno zatočišče za vlagatelje v času negotovosti. Kaj se dogaja na trgu kriptovalut?

"V cenovne vojne se BYD v Sloveniji ne bo spuščal"

V Slovenijo je po mesecih ugibanj in napovedi uradno zapeljal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, kitajski BYD. Znamka, ki se ponaša z napredno baterijsko in polnilno tehnologijo, bo slovenskim kupcem ponudila devet modelov: štiri EV in pet priključnih hibridov.

Bobo

 

Volitve 2026: Primerjava stanovanjskih programov strank

Do volitev nas loči le še dober teden dni. Po primerjavi gospodarskih programov strank smo pogledali, kakšne stanovanjske politike in rešitve predlagajo politične stranke. Bi uvedle davek na nepremičnine, gradile javna najemniška stanovanja in kako bi spodbujale nepremičninski trg?

V analizo smo vključili osem strank, ki se jim glede na tako imenovano 'anketo anket' portala Politico, ki združuje različne javnomnenjske ankete slovenskih agencij, napoveduje preboj v parlament. Najprej smo navedli stanovanjske programe koalicijskih strank, nato opozicije in na koncu programe zunajparlamentarnih strank, ki jim za zdaj kaže, da se bodo uvrstile v državni zbor.

Vlada posegla v trošarine; koliko boste plačali na črpalki?

"V razmerah izrazite rasti cen naftnih derivatov na evropskih in svetovnih trgih" je vlada po današnji dopisni seji z znižanjem trošarin ublažila prenos mednarodnih podražitev v domače maloprodajne cene. Ob znižanih trošarinah bodo najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od jutri dalje 1,466 evra za liter bencina, 1,528 evra za liter dizelskega goriva in 1,159 evra za liter kurilnega olja. Kako so se odzvali v naftnih družbah?

Katera vlada je najbolj obdavčila cene goriv

Cene goriv so v zadnjih dneh zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ena od pomembnejših tem. Petrol je v zadnjem letu dni večkrat opozoril na visoko obdavčitev naftnih derivatov. Preverili smo, kako so se obdavčitve goriv gibale od leta 2008. Katere vlade so najbolj navijale trošarine.

Se napoveduje podražitev elektrike?

Dobavitelji opozarjajo, da lahko napetosti na Bližnjem vzhodu hitro premaknejo cene. Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu so v zadnjih dneh znova vplivale tudi na evropske energetske trge. Po obdobju relativnega umirjanja cen električne energije so se veleprodajne cene v regiji začele ponovno zviševati, kar odpira vprašanje, ali lahko ponudbe elektrike za gospodinjstva pod 100 evrov na megavatno uro (MWh) ostanejo vzdržne.

Bo vojna sprožila beg kapitala iz Zaliva?

Bogate zalivske države so desetletja gradile svojo podobo stabilne, poslovno prijazne in odprte destinacije v središču sicer nestabilne regije. Svoje petrodolarje so porabile za gradnjo sodobnih mest, turistične infrastrukture in storitvenega sektorja, ki se lahko primerja z marsikatero najnaprednejšo državo po svetu. Jim bo vojna z Iranom porušila dobro zastavljene načrte?

Koliko bi prevzem Addiko Bank stal NLB danes

Če bi se NLB res odločila za nov prevzemni poskus Addiko Bank, bi bil račun danes precej višji kot ob prvem poskusu. Trenutna tržna cena delnice Addika znaša približno 27 evrov, izdanih pa je 19,5 milijona delnic. To pomeni, da je tržna vrednost banke danes približno 526 milijonov evrov. Toda prevzemne ponudbe se navadno oddajajo s premijo.

Prva ponudba NLB se je nanašala na 19.287.142 delnic Addika. Ob začetni ceni 20 evrov na delnico bi banka za 100-odstotni prevzem plačala približno 386 milijonov evrov. Pozneje je NLB ponudbo izboljšala na 22 evrov na delnico, kar bi pomenilo približno 424 milijonov evrov. Z analitiki smo se pogovarjali, koliko več bi nakup Addiko Bank stal NLB danes.

Skok donosnosti zaradi vojne: kaj to pomeni za slovensko ljudsko obveznico

Energetski šok, ki ga je sprožila vojna z Iranom, se je hitro prelil tudi na evropske obvezniške trge. Donosnosti državnih obveznic so v zadnjem tednu močno narasle – tudi slovenske. To odpira vprašanje, kako se bodo razmere na trgih pokazale pri slovenskem zadolževanju in ali bo napovedana tretja izdaja ljudskih obveznic v takšnem okolju še dovolj privlačna za vlagatelje. Kaj se bo dogajalo z obrestnimi merami v prihodnje? 

Kako se konča vojna v Iranu

Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje. Izraelske in ameriške sile še vedno napadajo tarče znotraj Irana, ta pa z brezpilotniki in raketami obstreljuje zalivske sosede in druge države regije. Po tednu dni vojne je bilo v spopade vključenih že ducat držav. Ob tem se pojavlja ključno vprašanje: kako in kdaj se bo vojna zaključila.

Vojna se je minuli teden prelila tudi na finančne trge, pri čemer so delnice po vsem svetu upadle, skrbi glede inflacije so zrasle, cena nafte pa je dosegla dvoletni vrh. Dlje bo vojna trajala, večjo škodo bo povzročila svetovnemu gospodarstvu.  Več o možnih scenarijih preberite tukaj.