Zgodbe tedna: Bloomberg Adria konferenca, poslovanje blue chipov, e-twingo v Novem mestu

V sredo se je v Grand Plaza hotelu v Ljubljani odvila Bloomberg Adria konferenca Resilience Executive Forum. Zbrali smo ključne poudarke s konference:

Aleksander Mervar: 'So momenti, ko je lahko ogroženo delovanje nuklearke'

Kaj je tisto, kar lahko najbolj ogrozi odpornost Slovenije? "Kot nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost vam lahko povem, da sta glavni grožnji Sloveniji kibernetska varnost, se pravi ogrožanje, in obveščevalna dejavnost," je na Bloomberg Adria konferenci Resilience Executive Forum dejal stalni predstavnik Republike Slovenije pri zvezi NATO Andrej Benedejčič.

Vprašanja odpornosti se še kako zavedajo pri Elesu, ki ga vodi Aleksander Mervar. Lani so podpisali pogodbo s Siemensom, letos s Hitachijem, v ponedeljek podpisujejo novo pogodbo, vse to pa za krepitev odpornosti. Stalno tudi preverjajo načrte delovanja v ne tako kriznih in zelo kriznih razmerah, izvajajo simulacije, testirajo: "Zaenkrat lahko rečem, da smo na visokem nivoju."

Cazalet, Nato: 'Zasebni sektor potrebuje več predvidljivosti, ne šestmesečnih pogodb'

V prvem pogovoru konference z naslovom Globalni pogled – Odpornost kot nova strateška valuta, je direktor za obrambno in varnostno sodelovanje na sedežu zveze Nato Piers Cazalet spregovoril o strateški usmeritvi zavezništva v času vojne v Evropi, naraščajočih kibernetskih groženj in pritiska na kritično infrastrukturo.

Pogovor je ponudil vpogled v to, zakaj odpornost ni več zgolj tehničen koncept, temveč temelj voditeljstva v svetu naraščajočih kriz. Spregovoril je o tem, kako civilni in vojaški sistemi zahtevajo usklajeno vodenje, kako tehnologije dvojne rabe spreminjajo razmerja moči ter kako lahko države, kot je Slovenija, z vizijo in odločnim voditeljstvom izkoristijo svojo lego, partnerstva in inovacijski potencial.

'Obstaja velik strah, da so cene oziroma vrednotenja prenapihnjena'

Na konferenci Bloomberg Adria je beseda tekla o financiranju odpornosti. Željko Kralj, generalni direktor Direktorata za logistiko, ministrstvo za obrambo, ugotavlja, da podjetja nimajo zadostnega lastnega kapitala - razvoj, ki traja od tri do pet let, pa je treba preživeti. Kako do sredstev?

'V Sloveniji nimamo dovolj kompetentnega kadra za kibernetsko varnost'

Kibernetske grožnje so postale stalnica – od napadov na državne sisteme do izsiljevanja podjetij – njihovi učinki pa lahko ohromijo celotne družbe. Na panelu o kibernetski varnosti na konferenci Bloomberg Adria Resilience Executive Forum so strokovnjaki pokazali, kako lahko Slovenija poveže nacionalne varnostne strukture, izkušnje iz Nato vaj, tehnološke inovacije in finančne mehanizme za zaščito kritičnih sistemov.

Razprava je osvetlila vlogo rešitev, ki nastajajo v poslovnem okolju, a v kriznih scenarijih hkrati delujejo kot varnostna infrastruktura države, ter zakaj je digitalna odpornost ena ključnih konkurenčnih prednosti prihodnosti.

O poslovanju so poročali tudi slovenski blue chipi:

Krka čisti dobiček povečala za 15 odstotkov

Skupina Krka je v obdobju januar–september 2025 ustvarila prihodke od prodaje v višini ene milijarde 534 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, in 323,7 milijona evrov čistega dobička, kar je 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, so sporočili iz slovenskega farmacevtskega podjetja.

Predsednik uprave Krke Jože Colarič je ob objavi rezultatov napovedal, da bo podjetje v letu 2025 preseglo načrte in ustvarilo dve milijardi 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje izdelkov in storitev ter čisti dobiček v vrednosti 383 milijonov evrov. V letu 2026 načrtujejo dve milijardi 132 milijonov evrov prihodkov in čisti dobiček v vrednosti 405 milijonov evrov.

Telekom za štiri odstotke povečal dobiček

Prihodki od prodaje Skupine Telekom Slovenije so znašali 546,5 milijona evrov, kar je za tri odstotke več kot v primerljivem obdobju leta 2024. Povečali so se zaradi rasti števila uporabnikov in večje prodaje IT storitev in blaga, so sporočili iz podjetja.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni Skupine Telekom Slovenije dosegel 192,7 milijona evrov, kar je za štiri odstotke oziroma za 7,3 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju leta 2024. EBITDA marža na ravni skupine predstavlja 35,3-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Cinkarna Celje kljub kitajski konkurenci izboljšala poslovanje

Cinkarna Celje je v devetih mesecih leta ustvarila dobrih 158 milijonov evrov prihodkov od prodaje, ar je tri odstotke več kot v istem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je zrasel za 13,6 odstotka na 20,43 milijona evrov. Po devetih mesecih so ustvarili 16,34 milijona evrov čistega dobička, kar je 11,7 odstotka več kot v istem obdobju lan, kažejo poslovni rezultati.

Kazalniki so se izboljšali. Delež EBITDA v prihodkih od prodaje je zrasel iz 18,2 na 19,81 odstotka. Čisti dobičke v prihodkih od prodaje je zrasel z 9,35 na 10,34 odstotka. Za skoraj desetino se je povečala tudi ustvarjena dodana vrednost na zaposlenega. Iz 77.856 je zrasla na 84.193 evrov.

Aleš Kovačič

 

E-twingo: Prihod malega rešitelja velikih težav slovenske avtoindustrije

Potem ko je Renault v Parizu svetovni javnosti predstavil novega električnega twinga, je novi up domače in evropske avtoindustrije v torek v Novem mestu domači javnosti predstavilo vodstvo Revoza. Direktor novomeškega obrata Jože Bele je v pogovoru za Bloomberg Adria TV glede investicije, ki se giblje okoli 120 milijonov evrov, dejal, da novi e-twingo "prinaša veliko dodano vrednost v Revozu", saj v proizvodnjo uvaja nove postopke in tehnologije.

Prvi mož obrata je na dogodku v spremstvu ministra za gospodarstvo Matjaža Hana in novomeškega župana Gregorja Macedonija sporočil, da je bilo uvajanje proizvodnje novega avtomobila obsežen projekt, ki je obrat zaposloval zadnji dve leti.

Krovni koncern Renault je sicer pred dnevi ob svetovni premieri ikoničnega kompaktneža, ki je debitiral davnega leta 1993, napovedal, da bosta v novomeškem obratu poleg twinga v prihodnje nastajala še sorodna modela Nissana in Dacie. Na predstavitvi v Novem mestu je bil razkrit tudi obseg soudeležbe države - finančna podpora za zagon projekta znaša 28 milijonov evrov.

20-odstotno povečanje proizvodnje.

Digitalizacija, AI, humanoidni roboti: tovarne prihodnosti so avtomobilske

"Izziv uvajanja novih tehnologij, kot je umetna inteligenca (AI), je bil inherenten odklon inženirjev do sprejemanja tveganih odločitev, saj je avtoindustrija izjemno konkurenčna panoga, kjer tveganja prinašajo napake, te pa stroške," je o izzivih uvajanja digitalizacije in AI v proizvodnji vozil podjetja Škoda povedal Kiril Ribarov, ki je pri češki znamki odgovoren za korporativno strategijo.

Ribarov je sicer govoril o izkušnji Škode, a so o podobnih izzivih govorili tudi drugi sodelujoči na konferenci Napredne proizvodne tehnologije za avtomobilsko industrijo, ki so jo v Ljubljani včeraj soorganizirali slovenski avtomobilski grozd ACS, SRIP ToP Tovarne prihodnosti, Inštitut Jožefa Štefana in EIT Manufacturing.

Zato je ironično, da bo prav hitro uvajanje novih tehnologij, ki jih prinaša digitalizacija, evropskim tovarnam prihodnosti zagotovilo globalno konkurenčnost.

Kako vzajemne sklade vidi človek, ki upravlja milijarde?

Slovenski vzajemni skladi kljub občasnim nihanjem na kapitalskih trgih nadaljujejo obdobje stabilne rasti. Po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev je bilo konec septembra v slovenskih skladih skupaj že 6,9 milijarde evrov sredstev, kar pomeni skoraj 15-odstotno rast v primerjavi z istim obdobjem lani. Po neuradnih podatkih pa naj bi oktobra vrednost sredstev presegla magičnih sedem milijard evrov.

Od leta 2015 se je skupna čista vrednost sredstev povišala za več kot 300 odstotkov – z 2,3 milijarde na sedem milijard evrov. Od tega je približno 4,6 milijarde evrov rezultat rasti tržnih vrednosti, preostanek pa posledica neto vplačil vlagateljev, ki ostajajo zvesti temu naložbenemu razredu.

O podrobnostih dogajanja v slovenskih vzajemnih skladih smo se pogovarjali z Benjaminom Jošarjem, predsednikom Upravnega odbora ZDU GIZ in predsednikom uprave Triglav Investments.

Ljubljana z novo luksuzno sosesko: 7.000 evrov za kvadrat, zanimanje "ekstremno visoko"

Cene nepremičnin neustavljivo rastejo. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je pred slabim letom prerokoval, da v prihodnjih letih kot realno vidi ceno kvadratnega metra pri tri tisoč evrih (brez davka). Na trgu je stanje povsem drugačno. V Ljubljani se je srednja vrednost kvadratnega metra stanovanja v prvem polletju povzpela na 4.900 evrov. Dobra novica je, da se v Ljubljani gradi kar nekaj sosesk, a kaj ko so večinoma že vse razprodane.

Nova stanovanjska soseska se obeta v ljubljanski četrti Šiška. Nedaleč od Koseškega bajerja in ob vznožju Rožnika bo v prihodnjih letih zrasla soseska Pod hribom. Na območju, kjer so še pred kratkim stali poslovna stavba nekdanjega Energoplana, parkirna mesta ter degradiran plato, na katerem so se skladiščili gradbeni material in gradbeni odpadki, so se oktobra lotili rušitvenih del. Poslovno stavbo so že odstranili.

Bobo

Banke zavrnejo več kot polovico vlog za posojila. Kakšni so razlogi?

Slovenske banke so lani zavrnile več kot polovico prošenj za potrošniška posojila in več kot četrtino prošenj za nepremičninska posojila.

Najnovejši podatki Banke Slovenije, objavljeni v jesenskem Poročilu o finančni stabilnosti, kažejo, da so banke prvi polovici leta 2025 zavrnile 56,6 odstotka vlog za potrošniška posojila in 28,9 odstotka vlog za stanovanjska posojila, izračunano glede na zneske posojila.

Kreditiranje se je okrepilo

Izračun: avto nas stane več, a zanj delamo manj

Slovenci smo veliki ljubitelji avtomobilov. Čeprav živimo v eni najmanjših držav, je na tisoč prebivalcev v Sloveniji registriranih več kot 600 osebnih avtomobilov. Avtomobil je lahko vir veselja in strasti, za nekatere le nujno prevozno sredstvo, lahko pa je tudi visok strošek. Nakup avtomobila je šele prvi korak, ki mu sledijo številni stroški.

Avto – statusni simbol ali finančna past?

Davčno breme v Sloveniji (strmo) navzgor. Hrvaška ne zaostaja veliko

Slovenija je na vrhu seznama držav EU, ki so se jim davki in socialni prispevki lani najbolj povišali. Po nedavno objavljenih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so se v Sloveniji lani davki in socialni prispevki povišali za dve odstotni točki, merjeno v deležu BDP.

Slovenija je po podatkih Eurostata pristala na tretjem mestu lestvice držav, ki so se jim davki in prispevki od 2023 do 2024 najbolj povišali. Za prebivalce Slovenije se je davčna obremenitev povišala s 36,8 na 38,8 odstotka. Višje dvige so zabeležili na Malti (s 26,7 na 29,3 odstotke) in v Latviji (s 33 na 35,5 odstotka).

Bikovski Wall Street, a evrskim vlagateljem le drobtine

Ameriške delnice predvsem v drugi polovici leta iz tedna v teden dosegajo nove rekorde – predvsem po zaslugi tehnoloških velikanov in vlaganj v umetno inteligenco. Evropske so leto začele z večjim tempom, ki zdaj popušča. Za mnenja o dogajanju na borznem parketu smo prosili analitike in upravljavce premoženja, ki razkrivajo, kje vidijo priložnosti in kje tveganja.

Tudi če je ameriški trg zelo bikovski, evropski vlagatelji tega učinka nismo čutili povsem, saj je okrog 10 odstotnih točk donosnosti pojedlo zmanjšanje vrednosti dolarja. Po zadnjih podatkih je vseameriški indeks S&P 500 v letu 2025 pridobil 14,6 odstotka v dolarjih oziroma zgolj tri odstotke v evrih. Podobna zgodba je pri tehnološkem Nasdaqu, ki je v dolarjih prinesel skoraj 20-odstotni donos, v evrih pa zgolj 6,5-odstotnega. 

Veličastnih sedem ameriških velikanov je vredno več kot vse evropske in kitajske delnice skupaj.

Državne obveznice, ki obljubljajo več kot 10-odstotne donose. Pa so varne?

Državne obveznice slovijo kot razmeroma varen naložbeni razred, temu primerno pa vlagateljem prinašajo manjši donos. Pozornost vlagateljev morda pritegnejo nekatere države z nižjimi bonitetnimi ocenami, ki lahko pri donosih kot kompenzacijo za večje kreditno tveganje ponujajo večje donose, primerljive celo z delniškimi.

Razlike v višini obrestnih mer med obveznicami izhajajo predvsem iz različne stopnje tveganja morebitnega nepoplačila dolga držav. Če se najprej ozremo na domači trg: slovenske in hrvaške 10-letne obveznice trenutno ponujajo približno triodstotni donos, zahtevane donosnosti večine evropskih držav pa so med tremi in štirimi odstotki.

Kongo, Laos in Angola z več kot 10-odstotnim donosom.

NLB in banke v regiji: kaj o delnicah pravijo analitiki?

Bančni sektor v srednji in jugovzhodni Evropi se je letos znašel v obdobju normalizacije poslovanja. Po dveh rekordnih letih dobičkov se rast upočasnjuje, kažejo devetmesečni rezultati. Primerjava največjih na borzah kotirajočih bank v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem razkriva, katera je trenutno najbolj privlačna po oceni analitikov.

Podatki kažejo, da so se vrednotenja regionalnih bank v povprečju nekoliko znižala. Povprečni količnik P/E pri 9,2 nakazuje, da vlagatelji za en evro dobička plačajo približno devet evrov tržne vrednosti – kar kaže na še vedno razmeroma optimistična pričakovanja. Najvišje vrednotenje ima Zagrebačka banka (P/E 14,8), kar odraža zaupanje v stabilnost in izjemno učinkovitost poslovanja z razmerjem med operativnimi stroški in prihodki (CIR) pri 32,6 odstotka.

Seznam: Kateri avtomobili so se v zadnjem letu najbolj cenili

Avtomobil izgubi 20 odstotkov vrednosti tisti trenutek, ko ga odpeljete iz salona, je ena od legend. Kot smo pokazali v članku o stroških lastništva, je izguba vrednosti največji strošek, na katerega številni lastniki avtomobilov prepogosto pozabijo. Avtomobili so slaba naložba, le redko pridobivajo vrednost. Morda le redki ferrariji ali porscheji. Leta po pandemiji, ko so tudi množični avtomobili pridobivali vrednost, so bila izjema.

Koliko vrednosti zares izgubljajo avtomobili? Preverili smo, kateri modeli avtomobilov so se v zadnjem letu najbolj pocenili. Veliko govora je o tem, da vrednost najbolj izgubljajo električni avtomobili. Je to res?

Bobo

 

Dividendni šampioni v regiji Adria: najbolj radodarna družba s skoraj 10-odstotnim donosom

Ko se približuje konec leta, vlagatelji začnejo delati izračune, ali je pravi čas za vlaganje v delnice, ki izplačujejo dividende. Natančno se analizirajo poslovna poročila podjetij za tretje četrtletje, izdelujejo se projekcije prihodkov in dobička do konca leta ter proučuje se, kakšno dividendno politiko so podjetja imela doslej.

Eden najboljših kazalnikov v tem kontekstu je dividendni donos, ki pokaže, kakšen donos bo imel vlagatelj, če delnico kupi po tržni ceni in uveljavi pravico do dividende.