Kako vzajemne sklade vidi človek, ki upravlja milijarde?

Slovenski vzajemni skladi kljub občasnim nihanjem na kapitalskih trgih nadaljujejo obdobje stabilne rasti. Po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev je bilo konec septembra v slovenskih skladih skupaj že 6,9 milijarde evrov sredstev, kar pomeni skoraj 15-odstotno rast v primerjavi z istim obdobjem lani. Po neuradnih podatkih pa naj bi oktobra vrednost sredstev presegla magičnih sedem milijard evrov.

Od leta 2015 se je skupna čista vrednost sredstev povišala za več kot 300 odstotkov – z 2,3 milijarde na sedem milijard evrov. Od tega je približno 4,6 milijarde evrov rezultat rasti tržnih vrednosti, preostanek pa posledica neto vplačil vlagateljev, ki ostajajo zvesti temu naložbenemu razredu.

Stabilni neto prilivi kljub poletnim nihanjem

Čeprav so bila gibanja neto vplačil letos precej dinamična, je skupni saldo devetih mesecev pozitiven. Največji priliv so skladi zabeležili junija (99 milijonov evrov), medtem ko je bil julij zaznamovan z enkratnim dogodkom – začasnim odlivom v vrednosti 23 milijonov evrov. V drugih mesecih so mesečni prilivi znašali med 25 in 60 milijoni evrov.

Sestava sredstev v slovenskih skladih ostaja izrazito delniško usmerjena. Največ, kar 70 odstotkov vseh sredstev je naloženih v delniške sklade, medtem ko imajo mešani skladi za približno 1,4 milijarde evrov naložb, obvezniški okoli 400 milijonov evrov, denarni skladi pa le še manj kot 300 milijonov evrov.

Vlagateljev v vzajemnih skladih je vse več – junija 2025 jih je bilo 349.803, kar je 24 tisoč več kot leto prej. Skoraj vsi (99,6 odstotka) so fizične osebe, medtem ko delež pravnih oseb ostaja zanemarljivo majhen.

Največ sredstev se v sklade še vedno steka prek zunanjih prodajnih mrež. Banke posredujejo skoraj polovico vseh vplačil, sledijo zavarovalnice (20,9 odstotka), medtem ko lastni prodajni kanali družb za upravljanje prispevajo približno 15,5 odstotka vseh vplačil.

Več kot polovica sredstev v upravljanju – 53 odstotkov – je danes že vloženih v sklade, ki so skladni z 8. členom uredbe SFDR, kar pomeni, da vključujejo okoljske, družbene in upravljavske (ESG) dejavnike. Trajnostno vlaganje tako postaja vse pomembnejše merilo pri odločitvah slovenskih vlagateljev.

_________________________________________________________________________________________________

O podrobnostih dogajanja v slovenskih vzajemnih skladih smo se pogovarjali z Benjaminom Jošarjem, predsednikom Upravnega odbora ZDU GIZ in predsednikom uprave Triglav Investments.

Triglav Investments

 

So trendi rasti vrednosti sredstev na evropski ravni podobni kot pri nas v zadnjih desetih letih?

Da, res je. Trendi so primerljivi, pri čemer pa je treba poudariti, da je v Evropi industrija alternativnih investicijskih skladov precej bolj razvita. Če pogledamo delež sredstev po vrstah skladov, je v Evropi v delniške sklade naloženih približno 64 odstotkov vseh sredstev, medtem ko je pri nas ta delež celo večji – skoraj 70 odstotkov. Imamo torej precej manj naložb v obvezniške in denarne sklade kot večina evropskih držav.

Nominalno smo dosegli lep napredek, in če pogledamo vrednost sredstev v upravljanju na prebivalca, sploh ne zaostajamo veliko – razen seveda za razvitimi državami z daljšo kapitalsko tradicijo. S Slovaško, Češko in Poljsko smo povsem primerljivi. Pri tem pa moramo upoštevati posebnosti posameznih držav – na primer Hrvaška ima zelo malo sredstev v vzajemnih skladih, veliko več pa v pokojninskih skladih, ki tu niso vključeni.

V Evropi se sicer veliko govori o kapitalskem trgu in njegovi uniji – tako imenovani European Capital Markets Union oziroma po novem Investment Union. Gre za ključno pobudo, ki naj bi okrepila evropsko konkurenčnost in dostopnost financiranja.

Kaj pa vidite največje ovire?

Po vseh analizah sta največji oviri davčna ureditev, ki marsikje ni spodbudna za vlaganje, ter pomanjkljiva finančna pismenost. Slovenija se sicer glede finančne pismenosti uvršča nad evropsko povprečje, a EU še vedno močno zaostaja za ZDA, kjer so delnice in skladi del vsakdana.

Evropska komisija zato poziva k poenostavitvi davčne zakonodaje in h krepitvi digitalnih prodajnih kanalov, saj mlajše generacije niso več vajene klasičnega bančnega pristopa. Če želimo doseči te vlagatelje, bo treba posodobiti in digitalizirati prodajne poti.

Poleg tega je pomembno, da evropska regulativa postane bolj enotna in predvidljiva, saj so zdaj številne zahteve ovira za manjše vlagatelje in upravljavce.

Kakšno je razmerje donosnosti med slovenskimi vzajemnimi skladi in evropskimi? So bili morda uspešnejši tisti, ki vplačujejo v slovenske delnice?

Slovenski trg letos dosega zelo dobre rezultate. V skladih, ki jih upravljamo slovenske družbe za upravljanje (DZU), imamo malce več kot sedem milijard evrov premoženja. Na žalost je zaradi velikosti teh skladov razmeroma malo investirano na slovenskem trgu, tako da ta del nima tako velikega vpliva na donosnost slovenskih skladov, ki jih upravljamo slovenske družbe za upravljanje. Seveda pa so potem naši rezultati toliko bolj primerljivi s tujimi skladi. Z vidika donosnosti je to leto vsaj za zdaj zelo lepo.

Koliko se glede na naložbeno politiko razlikujejo posamezni skladi med družbami za upravljanje? 

DZU imajo približno ali pa precej podobno produktno paleto. Na voljo so delniški, mešani in obvezniški skladi, dve družbi za upravljanje pa imata tudi sklade denarnega trga.

V tem delu ni bistvenih razlik med DZU, na ravni posameznih skladov pa so si nekateri podobni, drugi pa sledijo drugačnim investicijskim zgodbam. Mislim, da imajo sicer vsi DZU ustrezno produktno paleto, ki ustreza potrebam večine vlagateljev. Malenkostne razlike so pri tem, kateri sledijo zavezam trajnosti. 

Omenili ste, da večina vlagateljev vzajemne sklade najde v bankah, kako bi razširili ta kanal?

DZU, ki so v lasti bank, imajo prodajo prek bančnih poslovalnic, tisti, ki so v lasti zavarovalnic, pa imajo druge prodajne modele. Triglav Investments prodajamo na treh ravneh: v sodelovanju z bankami, v lastni prodaji in en del prek naložbenih življenjskih zavarovanj. 

Bi k temu morda pripomogla digitalizacija ponudbe? Mladi ne pridejo v banke, bi jih lahko privabili prek kakšne skupne platforme?

Določeni DZU imamo svoje aplikacije, kjer je vlaganje preprosto. Skupne platforme pri nas ni, jih pa poznajo na Kitajskem. Ta ideja je zanimiva, a je težko izvedljiva glede na trenuten način poslovanja. Imamo namreč posebne točke posameznih skladov, ki jih vodi posamezen DZU. 

 

Kako potem gledate na finteche, neobanke in neobrokerje, ki takšne stvari ponujajo na dosegu roke?

Po eni strani smo navdušeni, po drugi pa je to naša velika konkurenca, sploh ko gre za mlajše stranke, in se od njih tudi učimo. Silijo nas, da razmislimo, kako umeščamo svoje produkte. Se pravi, zakaj naj bi nekdo vložil v vzajemne sklade. Tu mislim, da imamo odgovor. Hkrati pa vidimo, kam mora naš razvoj, če želimo, da bo naša industrija še vedno rasla.

Ravno te ponujajo tudi indeksirane sklade, ki kotirajo na borzi (ETF). Kaj menite o tem? Je to grožnja ali samo konkurenca, s katero sobivate?

Lahko bi rekel, da je konkurenca, s katero sobivamo, in do neke mere tudi grožnja, a hkrati je to lahko poslovna priložnost. Slovenski vzajemni skladi so aktivni skladi, torej ne sledijo vnaprej določenemu indeksu. To pomeni, da premislimo, kam vlagamo, in poskušamo biti boljši od indeksa. To velikokrat uspe, včasih tudi ne. Imamo določeno fleksibilnost, da se odzovemo na tveganja na trgu in spremenimo, kam nalagamo sredstva.

V primeru pasivnih ETF pa so sredstva naložena v sklad, ki sledi indeksu in posnema naložbe. Kar se dogaja s tistimi naložbami, se dogaja tudi z vrednostjo takega ETF.

Nagovarjamo predvsem slovenske vlagatelje, ki varčujejo dolgoročno in radi poznajo tistega, ki upravlja njihovo premoženje. V vsakem trenutku se lahko obrnejo na nas in dobijo informacijo, kar je pri globalnih platformah seveda težje. To je prednost našega poslovnega modela – osebni pristop in aktivno upravljanje premoženja, ki omogoča preseganje primerjalnega indeksa in prilagajanje naložbene politike okoliščinam trga. Ne nazadnje pa mora tudi vlagatelj v ETF tega izbrati med več deset tisoč skladov, ki so na voljo.

Pred tedni smo poročali, da je število ETF v ZDA preseglo število delnic. Koliko pa je v praksi teh sprememb naložb znotraj sklada? Kako aktiven je upravljavec aktivnega vzajemnega sklada? 

To je odvisno od sklada in od naložbene politike sklada. Težko rečem, nimam te informacije. Če se neka naložba izkaže za neprimerno, potem se zamenja. Vse naložbe v skladih je treba redno spremljati, ocenjevati njihovo vrednost in presojati njihovo prihodnjo privlačnost. Ko naložba ne ustreza več tem merilom, pa se dezinvestira in poišče perspektivnejše priložnosti. V nekaterih obdobjih je tega trgovanja več, v drugih pa manj.

Pokojninski skladi, ki plemenitijo prihranke Slovencev, so se v okviru pokojninske reforme zavzemali, da bi poleg davčne olajšave dobili še možnost tako imenovanega opt-out sistema. Kaj pa vzajemni skladi? Nimate davčnih olajšav in državnih spodbud, ste slabi pogajalci?

Ne, mi si pravzaprav najbolj želimo, da je zakonodaja enaka za vse, pa tudi, da obstaja več promocije, interesa za to, da se na ravni države spremeni sestava prihrankov fizičnih oseb. To bi bilo dobro za vse. Obstajajo podatki, ki kažejo, da so se prihranki ameriških varčevalcev v primerjavi z evropskimi povečali prav zaradi večjega deleža naložb v delnice.

To je treba spodbujati na več ravneh. Ena možnost so individualni naložbeni računi (INR), druga je davčna zakonodaja, tretja pa je finančna pismenost, ki naj bi jo zagotovil šolski sistem.

Sredstva v upravljanju DZU večinoma pripadajo fizičnim osebam. Ali pravnih oseb ne nagovarjate aktivno?

Vzajemni skladi kot naložbeni produkt so bolj namenjeni fizičnim osebam. Res pa je, da tudi nekatere pravne osebe vlagajo v vzajemne sklade, predvsem v sklade denarnega trga, kar je v tujini zelo običajna praksa. Kljub temu menim, da je največji potencial v Sloveniji pri fizičnih osebah.

Če pogledava še nekoliko v prihodnost – kakšne so napovedi do konca leta na kapitalskem trgu in kakšna so pričakovanja za prihodnje leto? Veliko se govori o umetni inteligenci.

Trenutno ne vidim možnosti večjih preobratov ali sprememb trendov. Velik del optimizma na trgih poganjajo umetna inteligenca ter pričakovanja, da bo ta prinesla rast produktivnosti in nove poslovne priložnosti. Vlagatelji upajo, da bodo obsežne naložbe, predvsem v ZDA in na Kitajskem, obrodile sadove in spodbudile gospodarsko rast. Če se bodo ta pričakovanja uresničila, lahko umetna inteligenca pomeni nov val razvoja tako v gospodarstvu kot na finančnih trgih. Če ne, pa obstaja tveganje oblikovanja balončka in morebitnih korekcij cen delnic.

Torej bi lahko rekli, da so trenutne razmere nekoliko krhke?

Res je, optimizem je nekoliko ciničen in kaže znamenja umirjanja. Pomembno je, da vlagatelji ostanejo previdni in razpršijo svoje naložbe – da ne vlagajo izključno v podjetja, povezana z umetno inteligenco in digitalizacijo. Pomembna je razpršitev naložb.

Podobna je tudi strategija upravljavcev vzajemnih skladov – sledijo trendom, a ne lovijo vrhov?

Tako je. Seveda je odvisno od posameznega sklada – nekateri imajo več, drugi manj izpostavljenosti do tehnološkega sektorja. Vlagatelji lahko sami izberejo, koliko želijo biti izpostavljeni posameznim segmentom. A dolgoročni vlagatelj ne more povsem prezreti priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca. Se pa mora zavedati, da so pričakovanja morda previsoka, in zato del svojega portfelja nameniti tudi drugim naložbam.

Kaj pa Evropa? Zdi se, da tukaj umetna inteligenca ni tako v ospredju.

Evropa ima pravzaprav nasprotno težavo – umetne inteligence ima premalo. Kljub temu se letos kaže kot razmeroma stabilen trg. Ima svoje prednosti in svoje izzive, ki jih druga okolja nimajo. Če bo Evropska unija sledila smernicam, ki spodbujajo zdravo rast, lahko gospodarsko gledano doseže dobre rezultate. A za to bosta potrebni tudi politična volja in sprememba načina delovanja. Predvsem bo morala, če želi slediti ZDA, občutno povečati vlaganja v inovacije, tehnologijo in digitalno preobrazbo.