Zgodbe tedna: poslovanje in potencial Krke, novosti na Ljubljanski borzi, izstopajoči vzajemni skladi

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Krka prvič čez dve milijardi

Skupina Krka je leto 2025 sklenila z rekordnimi rezultati. Po predhodni, nerevidirani oceni poslovanja je ustvarila 2,041 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 131,5 milijona evrov oziroma sedem odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček je dosegel 401,1 milijona evrov, kar pomeni 13-odstotno rast glede na 2024. Uprava je podatke predstavila na današnji novinarski konferenci, nadzorni svet pa jih je obravnaval na sredini seji.

Dobičkonosnost se je ob rasti prodaje še okrepila. Ocenjeni EBITDA je znašal 559,1 milijona evrov, kar predstavlja 27,4 odstotka prihodkov od prodaje, ocenjeni EBIT pa 465,6 milijona evrov, kar je devet odstotkov več kot v letu 2024. Nerevidirani računovodski izkazi skupine Krka in družbe Krka za leto 2025 bodo objavljeni v četrtek, 12. marca.

Več o poslovanju.

Krka na borzi na rekordu: koliko je še prostora za rast delnice in koliko bo znašala dividenda

Analitik Ilirike Lojze Kozole je komentiral, da so bili rezultati  "v veliki meri skladni s pričakovanji in napovedmi podjetja, ter potrjujejo, da gre za zelo kakovostno in stabilno rast. Družba je prvič presegla mejo dve milijardi evrov prihodkov, ob tem pa dosegla dvomestno rast dobička ter ohranila visoke marže."

Kozole je med tistimi, ki so glede prihodnje rasti Krkine delnice precej optimistični. Ciljno ceno je postavil pri 261 evrov, kar po njegovih besedah odraža kakovost poslovnega modela v srednjeročnem obdobju in pozitivne učinke doseženih rezultatov.

Pritisk na ceno ustvarja tudi Krka z odkupi lastnih delnic. 

Kako se Krka primerja z najostrejšimi konkurenti

V Krki se najraje primerjajo z nemškim proizvajalcem generičnih zdravil Stado, največjim madžarskim farmacevtom Gedeon Richterjem, britansko Hikmo ter Sandozem. Neposredno najbolj primerljiv s Krko je Gedeon Rihter, tako po tržni kapitalizaciji kot tudi po višini prihodkov. Obe podjetji tudi na več trgih med seboj tekmujeta in velik delež prihodkov ustvarjata na ruskem trgu.

Primerjali smo poslovanje, marže, zadolženost ter gibanje in vrednotenje delnic. Kaj razkrivajo?

Tvegana naložba, ki Telekomu Slovenije nosi milijone – intervju s predsednikom uprave Boštjanom Košakom

Več prihodkov, več dobička, več uporabnikov. Takšni so zadnji javno dostopni podatki o poslovanju Skupine Telekom Slovenije. 

Bobo

 

S prvim možem Telekoma Slovenije Boštjanom Košakom, ki bo oktobra prihodnje leto začel nov mandat na čelu največjega telekomunikacijskega podjetja pri nas, smo se pogovarjali o načrtih, investicijah, tveganih naložbah, regulaciji in tožbah, konkurenci, Elonu Musku, kibernetski varnosti, zakaj nima v lasti delnic Telekoma Slovenije in zakaj Telekom Slovenije ne odkupuje lastnih delnic, beseda je tekla tudi o morebitnih prevzemih, odprli pa smo še številne druge teme.

Celoten pogovor lahko preberete tukaj.

Kateri vzajemni skladi so lani izstopali – in kje so skrita tveganja

Ko globalni kapitalski tokovi vse bolj brez zadržkov tečejo v pasivne sklade, ki kotirajo na borzi (ETF) in ob nizkih stroških zgolj sledijo indeksom, se aktivni upravljavci znajdejo v defenzivi. Argument je znan: zakaj plačevati višje provizije za rezultate, ki v povprečju ne premagujejo trga? Večina aktivnih skladov to dilemo potrjuje – visoki stroški, zmerni donosi in portfelji, ki se nevarno približujejo indeksnim replikam.

A prav zato postanejo zanimivi redki primeri, kjer aktivno upravljanje dejansko pomeni sprejemanje odločitev, ne le upravljanja tveganja pred odstopanjem od povprečja. Tudi leto 2025 je pri slovenskih upravljavcih ponudilo nekaj izrazitih odstopanj – predvsem pri skladih z regionalnim in tematskim fokusom, kjer je upravljavec očitno prevzel več koncentracijskega tveganja, kot je značilno za povprečje globalnih indeksov.

Kdo je zmagovalec in kdo poraženec?

Po letu dobičkov na Ljubljanski borzi prihajajo novi ETF, Vzajemna in ljudska obveznica

Leta 2026 bo vlagateljem po besedah Andraža Aša z Ljubljanske borze ponudilo še nekaj naložbenih priložnosti na domači borzi – nove ETF, novo (tretjo) ljudsko obveznico in tudi napovedano kotacijo Vzajemne, za katero se omenja knjigovodska vrednost malce nad 60 milijonov evrov. 

Največji skok števila trgovanih delnic je lani zabeležila Zavarovalnica Triglav.

Davčni koledar 2026 – bodite pozorni na pomembne datume, letos je rok drugačen

Finančna uprava je pred dnevi pozvala davčne rezidente k vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala, dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ustvarjenih v letu 2025.

Čeprav je običajno rok za oddajo napovedi zadnji dan februarja, je tokrat rok postavljen na ponedeljek, 2. marca, saj je 28. februar letos sobota.

Pomembni dogodki.

Trump pozdravlja šibek dolar. Je to priložnost za evro in juan?

Odkar se je vrnil v Belo hišo, ameriški predsednik Donald Trump ne skriva svojih želja po šibkem dolarju. "S šibkejšim dolarjem zaslužiš veliko več denarja. Ko imaš močan dolar, ne moreš prodati ničesar. To je dobro samo za inflacijo in psihologijo. Zaradi tega se počutiš dobro," je povedal lani poleti.

Ameriški dolar je v sredo zdrsnil na najnižjo raven po začetku leta 2022, pri čemer vlagatelji vse glasneje stavijo, da to ni le kratkotrajen popravek, temveč začetek daljšega obdobja šibkosti.

Kaj to pomeni za evro?

Stefan Wermuth/Bloomberg

 

Novi rekordi zlata in srebra – kaj se dogaja na trgu, je to priložnost ali past?

Cene zlata in srebra postavljajo nove in nove rekorde. V začetku tega tedna je zlato prvič v zgodovini doseglo ceno 5.100 dolarjev za unčo. Srebro je prav tako poskočilo na rekordno raven nad 110 dolarjev za unčo.

Zlato je pred letom dni stalo 2.800 dolarjev za unčo, kar pomeni, da je od lanskega januarja pridobilo okoli 83 odstotkov vrednosti, merjeno v dolarjih.

Kakšne so razmere na trgu in kaj pravijo napovedi strokovnjakov?

Kaj bo "mati vseh sporazumov" prinesla Sloveniji?

EU v zadnjem času doživlja pravi trgovinski razcvet. Od poletja je uspešno sklenila pogajanja o gospodarskem partnerstvu z Indonezijo, podpisala sporazum o okrepljenem partnerstvu z Uzbekistanom, napredovala v pogajanjih za sporazum z Mehiko, dosegla preboj s Kitajsko na področju električnih vozil in po poltretjem desetletju pogajanj podpisala trgovinski sporazum z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosurom.

Sedaj se je temu seznamu pridružil še trgovinski dogovor med EU in Indijo. Kaj ta prinaša za slovensko industrijo?

Kdo je v Sloveniji najuspešneje prodajal električne avtomobile?

V Evropski uniji (EU) so decembra registracije električnih avtomobilov prvič presegle registracije bencinskih motorjev. Ali so podatki točni, ne bomo izvedeli, pri elektrificiranih avtomobilih občasno blage hibride prištejejo k samopolnilnim ali pa celo k priključnim hibridom, kar lahko popači sliko. Napačne klasifikacije se dogajajo tudi v Sloveniji.

Kaj se je dogajalo na slovenskem trgu električnih avtomobilov? Kolikšen je bil njihov delež, katere znamke izdelujejo najboljše električne avtomobile oziroma jih najbolje prodajajo? Kateri modeli so bili najbolj prodajani? Kako distributerji ocenjujejo delež in kakšne napovedujejo v prihodnosti?

Avstrijski kapital: zvestoba Sloveniji, a potrpljenje zaradi davkov in birokracije kopni

V času, ko se slovenski politični parket pregreva v predvolilni vročici, postaja vrzel med uradnimi ocenami vladajoče politike in realnostjo gospodarstva vse bolj očitna, skorajda otipljiva. Medtem ko vlada vztraja, da za razvoj gospodarstva stori dovolj, podjetniki na drugi strani slikajo bistveno bolj turobno podobo okolja, ki ga označujejo za nestimulativno, nepredvidljivo in dušeče. V takšnih trenutkih, ko so domača stališča pogosto obremenjena s politično prtljago, je za realno oceno smiselno pogledati z očmi zunanjih opazovalcev, tistih, ki imajo v igri svoj kapital, a niso neposredno vpeti v domače volilne manevre.

Avstrijska podjetja, ki so s svojo kapitalsko in trgovinsko prisotnostjo hrbtenica tujih neposrednih naložb v Sloveniji, so v svoji najnovejši oceni razmer nastavila ogledalo, v katerem se zrcali precej neprijetna podoba slovenske ekonomske realnosti.

Avstrijske družbe izražajo izrazito poslabšanje gospodarskega razpoloženja v Sloveniji.