Aleksander Mervar: 'So momenti, ko je lahko ogroženo delovanje nuklearke'

Kaj je tisto, kar lahko najbolj ogrozi odpornost Slovenije? "Kot nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost vam lahko povem, da sta glavni grožnji Sloveniji kibernetska varnost, se pravi ogrožanje, in obveščevalna dejavnost," je na Bloomberg Adria konferenci Resilience Executive Forum dejal stalni predstavnik Republike Slovenije pri zvezi NATO Andrej Benedejčič.

Dodal je še: "Vsi mi, ki smo povezani z nacionalno-varnostnim sistemom Republike Slovenije, vemo, da so eden naših največjih izzivov kadri./.../To je vezano tudi na plačno politiko, izzivi, s katerimi se vi ukvarjate, ste seznanjeni, ampak tudi na sejah operativne skupine ali sekretariata za nacionalno varnost je bilo vprašanje kadrov neprestano izpostavljeno. Mi rabimo ljudi."

Ključno se mu zdi, da Slovenijo zviša porabo na tri odstotke do leta 2030: "Glede teh 1,5 odstotka, ki se jih omenja za vlaganja v kritično infrastrukturo, odpornost, inovacije in tako naprej, pa velja, da je ta procent lahko variabilen vsako leto. Poudaril bi, da je dovolj fleksibilnosti pri vlaganju v obrambo in z obrambo povezanimi projekti." Pri dvojni rabi je jasen, da ko govorimo o obrambni industriji, evropske članice Nata to fleksibilnost lahko uporabijo za ponovno industrializacijo: "Pa ne, da bomo gradili samo jeklarne. Govorim o zelo sofisticirani industriji, specifičnih znanjih."

Pomočnik predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Damir Črnčec je pojasnil, da je Slovenija lani sprejela zakon o kritični infrastrukturi, dejansko gre za implementacijo direktive Evropske unije. Med drugim je izpostavil, da se bo povečalo število subjektov tako na področju kritične infrastrukture, tudi znotraj enega sektorja, ki ga zapoveduje direktiva – informacijska varnost.

Znano je, da bo Dovos, ki ga je ustanovil SDH, vstopal v lastništvo podjetij. Se spet pogovarjamo o privatizaciji? Črnčec je odvrnil z ne: "Govorimo o partnerstvu države, zasebnega sektorja, sinergijah. Aktivnosti Dovosa so namenjene točno temu: iskanju sinergij med javnim in zasebnim sektorjem in z nekimi državnimi spodbudami stremimo k istemu cilju za vse, da imamo povečano samozadostnost, samooskrbo in da tudi naredimo, da Slovenija pride tja, kjer je že nekoč bila – da Slovenija postane proizvajalka končnih produktov."

Je ogroženo delovanje nuklearke?

Vprašanja odpornosti se še kako zavedajo pri Elesu, ki ga vodi Aleksander Mervar. Lani so podpisali pogodbo s Siemensom, letos s Hitachijem, v ponedeljek podpisujejo novo pogodbo, vse to pa za krepitev odpornosti. Stalno tudi preverjajo načrte delovanja v ne tako kriznih in zelo kriznih razmerah, izvajajo simulacije, testirajo: "Zaenkrat lahko rečem, da smo na visokem nivoju."

Izpostavlja, da povezanost z drugimi državami prinaša tako pluse kot minuse. Trenutno so težave z napetostmi, ki prihajajo z Balkana, saj sistemski operaterji niso vgrajevali pravih naprav in so momenti, ko je lahko ogroženo delovanje nuklearke, pravi. Drugi problem pa je neobvladljivost predvsem sončnih elektrarn. Pravi, da vse velike elektrarne dobijo z njihove strani tehnične pogoje, pri sončnih elektrarnah pa v državi niti ne vemo, kakšno proizvodnjo imamo: "To je zagotovo eden največjih izzivov v prihodnje."

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

 

Kako za odpornost skrbijo pri Telekomu

Telekom Slovenije je po besedah Vesne Prodnik, članice uprave Telekoma Slovenije, odgovorne za tehnologijo, največji ponudnik digitalne infrastrukture, ki je podobno kot energetska infrastruktura, horizontalna infrastruktura, ki podpira tudi vse ostale kritične infrastrukture: "Naše omrežje je sestavljeno iz mobilnega dela, fiksnega dela, in tudi iz podatkovnih centrov, ki postajajo vse pomembnejši za razvoj, vse več storitev je v oblaku in zelo pomembno je tudi, kje so oblačne storitve, ki se uporabljajo za izvajanje storitev – nacionalno ali v tretjih državah."

Celotno infrastrukturo nenehno nadgrajujejo in izboljšujejo, cilj pa je zagotoviti neprekinjeno delovanja storitev. Kot pravi, se digitalna infrastruktura v zadnjih letih izjemno razvija, vse več je novih tehnologij, ki jih uvajajo v omrežja, v infrastrukturo: "Na eni strani so vse investicije usmerjene k boljšim storitvam, na drugi strani k odpornosti, ker odpornost je temelj za neprekinjeno poslovanje, za zagotavljanje varnosti."

Poudarja, da bodo investicije morale iti vedno bolj v smeri digitalne suverenosti, ker sta ta pojma odpornost in digitalna suverenost neločljivo povezana. Če želimo biti odporni, moramo biti digitalno suvereni."

Delajo na odpornosti na naravne nesreče in izredne dogodke, vse pomembnejša pa je odpornost na hibridne in kibernetske napade: "S tem ciljem nekako že sedem let sistematično vlagamo in razvijamo področje kibernetske odpornosti." Izpostavila je, da imajo več kot tisoč inženirjev, specializiranih za posamezna področja, saj odziv na določene incidente zahteva zelo specifično znanje, potrebna pa je tudi hitra reakcija.

 

Eles na poti do cilja

Prvo linijo obrambe pri Telekomu predstavlja njihov center. Pri Elesu so po besedah Mervarja ustanovili tim za informacijsko varnost, najsodobnejša orodja: "Imamo solidno infrastrukturo za kibernetsko varnost, vendar še rabimo kar nekaj časa, da bomo prišli do želenega." Sicer pa dodaja, da beležijo "vsak dan ne vem koliko tisoč poskusov, ki jih zaenkrat uspešno obranimo – upam, da bo uspešno še naprej.

Kaj pa vesolje?

Ko govorimo o kritični infrastrukturi na Zemlji, se je danes treba ozreti še v zrak. Od leta 2019 je po besedah Benedejčiča vesolje ena od operativnih domen zaveznic zveze Nato: "Na začetku so bile samo tri - kopno, voda in zrak, potem je bila dodana kibernetika, zdaj pa še vesolje. Ne morem poudariti, kako pomembno je vesolje. Skozi vesolje, skozi satelite zagotavljamo večino naših komunikacijskih sredstev." Nato resda nima svojih satelitov, opira se na to kar imajo njegove zaveznice, medtem pa so zavezniške države zelo zaskrbljene nad tem, da prihaja do dominacije Kitajske (kar se tiče prisotnosti v vesolju). Ruska stran ne izstreljuje več toliko satelitov, kot jih je prej, se pa pozna, da ima to znanje in razvija satelite, ki so zelo specifični, nekateri so tako imenovani sateliti ubijalci. "Če bi prišlo do sproženje jedrskega orožja v vesolju zaradi uničenja komunikacije mreže nasprotnika, bi to imelo res uničujoče učinke," opozarja.

Zaključimo s kadri in pomembnostjo sodelovanja. Črnčec je dejal: "Vsi govorijo o sodelovanju, nihče pa zares ne želi sodelovati. Tukaj pa ni druge poti." Izpostavil je, da je Slovenija država z omejenimi človeškimi viri, sploh visoko kvalificiranimi na določenih področjih, "in na nas skupaj je, da najdemo prave načine na področju sodelovanja – ker če si bomo kradli kadre, ne bomo daleč prišli".