Državne obveznice, ki obljubljajo več kot 10-odstotne donose. Pa so varne?

Državne obveznice slovijo kot razmeroma varen naložbeni razred, temu primerno pa vlagateljem prinašajo manjši donos. Pozornost vlagateljev morda pritegnejo nekatere države z nižjimi bonitetnimi ocenami, ki lahko pri donosih kot kompenzacijo za večje kreditno tveganje ponujajo večje donose, primerljive celo z delniškimi.

Razlike v višini obrestnih mer med obveznicami izhajajo predvsem iz različne stopnje tveganja morebitnega nepoplačila dolga držav. Če se najprej ozremo na domači trg: slovenske in hrvaške 10-letne obveznice trenutno ponujajo približno triodstotni donos, zahtevane donosnosti večine evropskih držav pa so med tremi in štirimi odstotki.

Najnižja je zahtevana donosnost na švicarske obveznice, ki je tako rekoč ničelna, razmeroma nizke – okrog odstotka in pol – pa so tudi donosnosti obveznic Japonske in Kitajske. Če pogledamo še onkraj luže, so ameriške pri štirih odstotkih, medtem ko je pri argentinskih donosnost več kot 10-odstotna.

Afriška eksotika z dvomestnimi donosi

Še večji možni donosi – več kot 11-odstotni – so pri Kongu, Laosu in Angoli in kažejo nezaupanje trga do držav z nizko bonitetno oceno (od CCC+ do B-). To pomeni, da vlagatelji zahtevajo visoko obrestno mero za prevzem tveganja, da država morda ne bo sposobna odplačati svojih obveznosti.

Kongo, ki se je letos prvič po dveh desetletjih vrnil na mednarodni obvezniški trg, je z 9,875-odstotnim kuponom zbral 670 milijonov dolarjev. Od izdaje obveznice se je zahtevana donosnost dvignila na 11,8 odstotka in je najvišja med vsemi državami. Po navedbah tamkajšnjega finančnega ministrstva bodo sredstva namenjena refinanciranju kratkoročnih dolgov, država pa želi z novo izdajo podaljšati povprečno zapadlost dolga.

Kongovske obveznice imajo bonitetno oceno CCC+, kar pomeni, da vlagatelji kljub privlačnemu donosu prevzemajo precejšnje tveganje. Bonitetni agenciji Fitch in S & P ocenjujeta, da se fiskalni položaj države sicer izboljšuje, a ostaja krhek. Realni BDP države je v letu 2024 zrasel za 2,6 odstotka, po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (MDS) pa naj bi se letos okrepil na 3,7 odstotka. Razmerje med javnim dolgom in BDP je sicer še vedno visoko, vendar se je v letu 2024 znižalo na 93,5 odstotka, potem ko je leto prej znašalo več kot 96 odstotkov.

Strokovnjaki: Veliki donosi zahtevajo previdnost

Po besedah Teia Ternovca iz družbe Generali Investments vlagatelj že pri evropskih državah, kot so Romunija, Madžarska, Bolgarija ali Turčija, ne more prezreti kreditnega tveganja, kaj šele zunaj evropskega prostora.

"V primeru Grčije ob dolžniški krizi so nekateri vlagatelji izgubili del glavnice. Če torej država zaide v gospodarske in fiskalne težave ter ne more na trgu kupiti dovolj trde valute za vračilo svojih obveznosti, se lahko dolg prestrukturira ali odpiše," pojasnjuje. Vlagatelj se mora po besedah Ternovca zavedati kreditnega tveganja, saj ni ničelno, zato je pomembno spremljati bonitetne ocene držav, v katere vlaga, ter njihovo makroekonomsko sliko.

Težave pa lahko nastanejo tudi, če ugotovimo, da je tveganje preveliko in želimo prodati obveznico tvegane države. Kot pojasnjuje analitik borznoposredniške hiše Ilirika Domen Kregar, so obveznice razvitih držav, kot so ZDA, Nemčija in Francija, praviloma visoko likvidne, zato vlagatelji nimajo težav z nakupom ali prodajo. "Pri državah z nižjimi bonitetnimi ocenami pa je likvidnost precej nižja, kar povečuje tveganje," dodaja.

Z visoko donosnostjo nad 10 odstotkov afriške in azijske izdaje vsekakor pritegnejo pozornost vlagateljev, ki iščejo diverzifikacijo in premijo za tveganje. A kot opozarjajo analitiki, gre za trge, kjer politična nestabilnost, valutna tveganja in inflacija lahko hitro izničijo pričakovane donose. Za vlagatelje, ki razumejo tveganja in so pripravljeni obveznice držati do dospetja, pa lahko tovrstne izdaje pomenijo zanimiv dodatek k portfelju – a vsekakor naj se merijo v ščepcih.

 

Kako je obdavčen promet z obveznicami?

Obdavčitev pri poslih z obveznicami je v grobem naslednja:

- Po 25-odstotni davčni stopnji se obdavčijo obresti (v primeru ljudskih obveznic država obdavči presežek obresti nad tisoč evrov), davek je dokončen in se ne všteva v letno davčno osnovo za odmero dohodnine posameznega davčnega leta.

- Po zakonu o dohodnini se dohodnina ne plača od dobička iz kapitala, doseženega z odsvojitvijo dolžniškega vrednostnega papirja, kot je državna obveznica; Ternovec opozarja, da je ob nakupu zakladne menice, torej kratkoročne nekuponske državne obveznice, davek na razliko v ceni glavnice in znaša 25 odstotkov.

 

__

S pomočjo analitika Bloomberg Adria Mihaela Blažekovića.