Bikovski Wall Street, a evrskim vlagateljem le drobtine

Ameriške delnice predvsem v drugi polovici leta iz tedna v teden dosegajo nove rekorde – predvsem po zaslugi tehnoloških velikanov in vlaganj v umetno inteligenco. Evropske so leto začele z večjim tempom, ki zdaj popušča. Za mnenja o dogajanju na borznem parketu smo prosili analitike in upravljavce premoženja, ki razkrivajo, kje vidijo priložnosti in kje tveganja.

Tudi če je ameriški trg zelo bikovski, evropski vlagatelji tega učinka nismo čutili povsem, saj je okrog 10 odstotnih točk donosnosti pojedlo zmanjšanje vrednosti dolarja. Po zadnjih podatkih je vseameriški indeks S&P 500 v letu 2025 pridobil 14,6 odstotka v dolarjih oziroma zgolj tri odstotke v evrih. Podobna zgodba je pri tehnološkem Nasdaqu, ki je v dolarjih prinesel skoraj 20-odstotni donos, v evrih pa zgolj 6,5-odstotnega. 

Na drugi strani je indkes Stoxx Europe 600 zabeležil rast v višini 12,8 odstotka, še bolj donosen je bil indeks izbranih 50 podjetij, Euro Stoxx 50, ki je prinesel 15-odstotno rast. Eden od zmagovalcev do zdaj je zagotovo domači indeks SBITOP s kar 47-odstotno donosnostjo.

Evro se je letos v primerjavi z ameriškim dolarjem močno okrepil – z začetnih 1,04 dolarja za evro na zdajšnjih 1,15 dolarja, kar pomeni 11,6-odstotno rast njegove vrednosti.

Kljub globalno pozitivnim trendom je najmočnejša rast še vedno koncentrirana v ZDA. "V zadnjih šestih mesecih so ameriške delnice občutno pridobile, predvsem zaradi močne rasti tehnološkega sektorja in vlaganj v umetno inteligenco," poudarja Mitja Baša, višji upravljavec investicijskih skladov v družbi Triglav Investments. "Temelji ameriškega gospodarstva ostajajo trdni – podjetja ustvarjajo rekordne dobičke, potrošnik ostaja odporen, gospodarska rast je stabilna, recesije pa ni na vidiku."

Baša dodaja, da ameriški trg dodatno podpirajo "ekspanzivna fiskalna politika, vključno z obsežnimi infrastrukturnimi projekti, ter pričakovano zniževanje obrestnih mer ameriške centralne banke, kar spodbuja naložbe in likvidnost". Kljub temu opozarja, da so trenutna vrednotenja visoka, kar pomeni, da bi lahko "makroekonomska razočaranja ali upočasnitev dobičkov povzročila kratkoročne popravke".

Tudi Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje investicijskih skladov pri Sava Infond, potrjuje, da so ZDA v zadnjih mesecih nadoknadile zaostanek za Evropo. "Ameriške delnice so po zaslugi prispevka skupine veličastnih sedem od junija prepolovile letošnji zaostanek za evropskimi, ki je v nekem trenutku znašal celo 20 odstotnih točk," poudarja. 

Evropske delnice so po njegovem mnenju začele od junija vedno bolj izgubljati tla pod nogami, ko so se po Trumpovem carinskem polomu stvari počasi začele postavljati na svoje mesto. "V drugem polletju so namreč evropske delnice na borzah pridobile samo okoli šest odstotkov, medtem ko je skupina tehnoloških velikanov veličastnih sedem dosegla 25-odstotno rast.

Umetna inteligenca: motor rasti in tveganja

Če je treba poiskati skupni imenovalec letošnje ameriške borzne zgodbe, ga sogovorniki vidijo v dveh črkah – AI. "Rast ameriškega trga poganja predvsem močna zgodba umetne inteligence," pravi Baša, ki opozarja, da je zanimanje vlagateljev za tehnološka podjetja na zgodovinsko visokih ravneh.

Podobno ocenjuje Gregor Lobnik iz OTP banke: "Za nove rekordne vrednosti v ZDA so zaslužne predvsem delnice tehnoloških družb, ki pridobivajo po zaslugi velikih investicij v umetno inteligenco." Kot dodaja, so delnice družb, ki so kakorkoli povezane z AI, na borzi visoko vrednotene, saj vlagatelji v njih vidijo ogromen potencial in govorijo o novi industrijski revoluciji.

Lobnik sicer opozarja, da je "po takšni nepretrgani rasti borznih indeksov, kot smo ji priča v zadnji polovici leta, korekcija vedno možna", a da hkrati prostor za nadaljnjo rast še obstaja. 

Peter Mizerit iz Primorskega sklada vidi v AI-zgodbi tudi največje tveganje: "Ameriški delniški trg je trenutno skorajda popolnoma v primežu dogajanja tehnoloških velikanov iz sektorja umetne inteligence. Vrednotenja so izjemno visoka in zagotovo prinašajo tveganje, če se bo izkazalo, da so pričakovanja pretirana."

Po njegovih besedah gre za "največji dejavnik tveganja na kapitalskih trgih", saj je monetizacija izjemno visokih vlaganj v AI-infrastrukturo še negotova.

Evropa: solidna rast ob nižjih vrednotenjih

"Evropske delnice so v zadnjem obdobju res zaostajale za ameriškimi, predvsem zaradi šibkejše gospodarske rasti in manjšega vpliva tehnološkega sektorja," ugotavlja Baša. A obeti niso povsem črni: "Evropske delnice imajo trenutno občutno nižja vrednotenja kot ameriške, kar pomeni, da je več prostora za rast, če se gospodarsko okolje izboljša," pojasnjuje.

Kot ključne pozitivne trende izpostavlja "fiskalne programe v Nemčiji, vlaganja v obrambo, infrastrukturo in digitalizacijo ter stabilizacijo inflacije, ki krepi poslovno zaupanje".

Mizerit dodaja, da ima Evropa "manj izrazit tehnološki sektor", kar pa pomeni tudi manjšo izpostavljenost morebitnemu pokanju ameriškega AI-balončka. "Evropske delnice bi bile lahko bolj privlačno pribežališče od ameriških v primeru poka balončka pričakovanj umetne inteligence," ocenjuje.

Evropski trgi pa se spopadajo tudi s strukturnimi težavami. "Velika zavora Evrope kot kapitalskega trga so zapletena davčna in regulativna politika ter tudi vse obsežnejša trajnostna poročila, ki že celo pri velikih podjetjih sprožajo vprašanja o skladnosti," opozarja Mizerit.

S tem se strinja tudi Lobnik, ki pravi, da so v Evropi vrednotenja delnic sicer nižja, a Evropa tudi nima tehnoloških družb, ki bi se lahko kosale z ameriškimi. Poleg tehnološke nekonkurenčnosti ima stara celina po njegovih besedah še druge težave, denimo šibko gospodarsko rast, drage energente in vojno v Ukrajini, za katero porablja ogromno sredstev.

Med previdnostjo in evforijo

Kljub rekordnim indeksom sogovorniki opozarjajo, da je prevelika samozavest nevarna. "Po takšni rasti je korekcija vedno mogoča," pravi Lobnik. "A dokler ni večjih negativnih makroekonomskih presenečenj, bo trg verjetno ostal podprt s pričakovanji o znižanju obrestnih mer."

 

Tudi Mizerit svetuje zmernost: "Vlagateljem svetujemo, naj jih trenutna evforija ne zanese s poti – ohraniti je treba disciplino, dolgoročni fokus in razpršeno naložbeno politiko. Finančne stave na eno samo zgodbo so trenutno zelo tvegane."

Čeprav so se delnice v letu 2025 izkazale z izjemnimi donosi, se vsi sogovorniki strinjajo – prihodnost bo selektivna. Ameriški trg ostaja gonilo inovacij, a tudi žarišče tveganj, medtem ko Evropa s privlačnejšimi vrednotenji ponuja priložnost za potrpežljive vlagatelje.

Kot pravi Baša: "Ameriški trg ima še prostor za rast, a ta bo verjetno bolj zmerna in selektivna, osredotočena na kakovostna podjetja z vzdržnimi dobički."