'Obstaja velik strah, da so cene oziroma vrednotenja prenapihnjena'

Na konferenci Bloomberg Adria je beseda tekla o financiranju odpornosti. Željko Kralj, generalni direktor Direktorata za logistiko, ministrstvo za obrambo, ugotavlja, da podjetja nimajo zadostnega lastnega kapitala - razvoj, ki traja od tri do pet let, pa je treba preživeti. Kako do sredstev?

"Prvo, moramo zaupati v našo industrijo in našo znanost – to je glavno. Drugo, mislim, da je tudi pri večjih zgodbah, žal, treba razmišljati o kakšnih strateških partnerjih, kot so Rheinmetall, Leonardo, francoski KNDS, in podobni. Ker mislim, da samo na ta način lahko pridemo do uspeha, do primernega načina financiranja, novih projektov, nove proizvodnje in nadaljnjega razvoja," pravi Kralj. 

Kot enega ključnih virov financiranja omenja razvojne projekte. Pri njih so se pred tremi leti usmerili v raziskovalno-razvojne projekte, predvsem v razvojne. S tem želijo čim prej spraviti proizvod na trg za naše potrebe, potrebe vojske in potrebe drugih: "Ko razvijemo proizvod in ga začnemo uporabljati, s tem dobimo potrebne reference in pridemo v drugo fazo. Kadar mi kupujemo druge proizvode, ki jih ne moremo proizvajati sami, lahko tudi tej državi ponudimo, kar imamo mi." Med drugimi viri financiranja navaja evropske obrambne projekte preko evropskega obrambnega sklada.

Da proizvajamo doma, je pomembno tudi zaradi podražitev obrambne opreme na trgu. "Noro," je skok cen komentiral Kralj in nadaljeval s primerom: "Pri oklepnih vozilih ali oklepni tehniki so cene trojne, kar je bilo pred tremi, štirimi leti. Zagotovo ni prišlo do takega povišanja teh osnovnih proizvodov, polizdelkov. Tudi pri raketni tehniki ugotavljamo, da se je štirikrat zvišala cena enega konkretnega proizvoda. To nikakor ni upravičeno z zvišanjem cen na trgu repromateriala ali osnovnih surovin in to nekateri zlorabljajo."

"Doma imamo vrhunsko znanje, treba ga je izkoristiti, delati z roko v roko, da čim prej pridemo do proizvoda in ga ponuditi drugim. Na ta način bo tudi naša industrija imela koristi," pravi sogovornik.

Nejc Pernek

 

Direktor novoustanovljene družbe DOVOS Matej Špragar je izpostavil, da se še vedno veliko kupuje v tujini, po visokih cenah: "Želja je tudi, da bi slovenska podjetja spodbudili k industrializaciji svojih proizvodov. To bi bilo za nas ceneje, na dolgi rok pa tudi donosno."

Dovos trenutno testira interes na domačem trgu, v naslednjih fazah pa bodo počasi pristopili h konkretnim vlaganjem. Pojasnil je, da gre za prvi pregled trga, v prihodnje pa da bodo še iskali investicijske priložnosti. "Na podlagi interesa, ki ga bomo zdaj pridobili, bomo pripravili konkretna merila in kriterije za vstop Dovosa v konkretna podjetja in konzorcije in pozvali tudi podjetja in konzorcije, da nam pošljejo zavezujoče ponudbe – potem se začne pa proces."

Ustanovni kapital Dovosa znaša tri milijone evrov, vse nadaljnje investicije, dokapitalizacije, pa bodo imele osnovno v konkretnih projektih. Špragar je še poudaril, da Dovos ne bo financiral razvojnih projektov: "Namen je industrializacija razvitih rešitev. To je ta instrument, ki je do zdaj manjkal. Razvojna sredstva so se v zadnjih letih zelo povečala. Imamo uspešne razvojne zgodbe, zdaj pa se je ugotovilo, da manjka kapital za industrializacijo oziroma povečanje kapacitet – in tu nastopi Dovos. Nobenih start-upov, ne razvojnih projektov, ampak že konkretne rešitve, ki imajo konkreten tržni potencial. Tukaj vstopimo mi kot Dovos."

 

Tudi direktor oddelka za razvoj produktov in evropske programe, SID Banka, Matej Zalar, ni skrival navdušenja nad domačimi podjetji, ki po njegovih besedah delajo čudodelstva: " Vidimo pri kreditiranju in lastniškem financiranju. Slovenci imamo kaj za pokazati, tako, da tukaj vidimo priložnosti za naprej." SID banka je do vprašanja financiranja obrambe odprta: ponujajo financiranje obrambi, obrambnemu sektorju, podjetjem, ki se želijo ukvarjati s projekti dvojne rabe. "Lahko podpremo razvojno-tehnološke projekte, posojila z ugodnejšo obrestno mero, s pomočjo integralnih virov, pri nekaterih smo lahko omejeni, nimamo pa težav s financiranjem tega sektorja." 

Financiranje dajejo navadno z državno pomočjo, kar prinaša ugodnejšo obrestno mero. Koliko ugodnejši so pogoji? Zalar ni bil konkreten, je pa bilo z odra slišati, da so ta posojila ugodnejša kot pri komercialnih bankah.

Ko je govora o obrambni industriji, je še opozoril na spremembe v vrednotenju podjetij, ki so aktivna v sektorju obrambe ali dvojne rabe – to vidijo skozi njihov program lastniškega financiranja: "Obstaja velik strah, da so cene oziroma vrednotenja prenapihnjena oziroma da na teh naložbah ne bo mogoče ustvariti pričakovanih donosov."

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Naj zaključimo z besedami Jane Repanšek, direktorice Centra za razvoj financ (angleško ime je Center of Excellence in Finance), ki ugotavlja, da smo "Slovenci tradicionalno skromen narod. Ne zavedamo se tega znanja, ki ga imamo akumuliranega v Sloveniji. Mi pa skozi CEF vidimo, da so države v regiji zelo lačne znanja Slovenije./.../Prek Cefa je povpraševanje po slovenskih strokovnjakih izredno visoko."