'Obstaja velik strah, da so cene oziroma vrednotenja prenapihnjena'

"Naj država dela pogumno. Slovenci smo tradicionalno skromen narod. Ne zavedamo se tega znanja, ki ga imamo akumuliranega v Sloveniji. Mi pa skozi CEF vidimo, da so države v regiji zelo lačne znanja Slovenije./.../Prek Cefa je povpraševanje po slovenskih strokovnjakih izredno visoko. Preprosto bi rekla, odprtost do tega zaupanja vase, da imamo znanje, opažamo, da tega malo manjka, in zavedanje, kaj vse imamo in potem plasiranje drugam." To so besede Jane Repanšek, direktorice, Centru za razvoj financ (angleško ime je Center of Excellence in Finance), ki je sodelovala na konferenci Bloomberg Adria, na panelu o financiranju odpornosti – mobilizacija nacionalnih in evropskih virov.

"Prvo, moramo zaupati v našo industrijo in našo znanost – to je glavno. Drugo, mislim, da je tudi pri večjih zgodbah, žal, potrebno razmišljati o kakšnih strateških partnerjih, kot so Rheinmetall, Leonardo, francoski KNDS, in podobni. Ker mislim, da samo na ta način lahko pridemo do enega uspeha, do primernega načina financiranja, novih projektov, nove proizvodnje in nadaljnjega razvoja. Lahko imamo tudi kakšen dober proizvod in uspemo s samostojnim proizvodom. To je tudi možno in za pričakovati. Imamo kar nekaj dobrih primerov, ko smo res uspeli. Imamo eno verjetno najuspešnejših podjetij glede simulacijskih sistemov za oborožitvene sisteme, a tudi oni imajo sodelovanje z drugimi partnerji, zelo pomembnimi na trgu. Zaupajmo naši industriji, naši znanosti, potencial je ogromen," je dejal Željko Kralj, generalni direktor Direktorata za logistiko, MORS. Dodaja, da podjetja nimajo zadostnega lastnega kapitala, razvoj, ki traja od tri do pet let, pa je treba preživeti.

Kje dobiti denar? "Pred tremi leti smo se usmerili v raziskovalno-razvojne projekte, predvsem v razvojne, da čim prej pridemo do proizvoda na trgu za naše potrebe, potrebe vojske in potrebe drugih. Zakaj? Ko razvijemo proizvod in ga začnemo uporabljati, s tem dobimo potrebne reference in pridemo v drugo fazo, kadar mi kupujemo druge proizvode, ki jih ne moremo proizvajati sami, lahko tudi tej državi ponudimo, kar mi imamo. Eden ključnih virov financiranja so razvojni projekti," pravi Kralj. Stremijo k temu, da je na letni ravni dva odstotka obrambnega proračuna. Če bi bilo več primernih projektov ali dražjih projektov, bi lahko tudi več vlagali.

"Danes ugotavljamo, nedavno je bil sejem v Celju, da imamo vrhunsko industrijo in je ena od pomembnejših virov financiranja obrambni proračun." Drugi viri financiranja so evropski obrambni projekti preko evropskega obrambnega sklada. "Tudi druge države ugotavljajo, da smo najuspešnejša država, da znamo integrirati in narediti sinergijo med znanostjo, našimi podjetji in drugimi podjetji in znanstvenimi ustanovami in pripraviti take projekte, v katerih smo vodilni ali pa sodelujemo."

Kralj je spregovoril tudi o trenutnih cenah na trgu – prvi komentar je zgovoren: "Noro." Nadaljeval je s primerom: "Pri oklepnih vozilih ali oklepni tehniki so cene trojne, kar je bilo pred tremi, štirimi leti. Zagotovo ni prišlo do takega povišanja teh osnovnih proizvodov, polizdelkov. Tudi pri raketni tehniki ugotavljamo, da se je štirikrat zvišala cena enega konkretnega proizvoda. To nikakor ni upravičeno z zvišanjem cen na trgu repromateriala ali osnovnih surovin in to nekateri zlorabljajo."

Nejc Pernek

 

Dodaja, da nekatere države zlorabljajo ta sistem, imajo ogromne proračune, ker vse porabijo doma in ustvarjajo tako sliko. Za primer navaja Italijo, vlada vladi, ko se ugotavlja, da so previsoke cene, pa se odzovejo, da ne morejo prodati po nižji; se zavedajo visokih cen, vendar pravijo, da podpirajo lastno industrijo. "Doma imamo vrhunsko znanje, treba ga je izkoristiti, delati z roko v roko delati, da čim prej pridemo do proizvoda in ga ponuditi drugim. Na ta način bo tudi naša industrija imela koristi.

Direktor oddelka za razvoj produktov in evropske programe, SID Banka, Matej Zalar, je opozoril na spremembe v vrednotenju podjetij, ki so aktivna v sektorju obrambe ali dvojne rabe – to vidijo skozi njihov program lastniškega financiranja: "Obstaja velik strah, da so cene oziroma vrednotenja prenapihnjena oziroma da na teh naložbah ne bo mogoče ustvariti pričakovanih donosov."

 

Dotaknil se je še potenciala Slovenije: "Tudi mi opažamo, da pri nas podjetja delajo čudodelstva. Vidimo pri kreditiranju in lastniškem financiranju. Slovenci imamo kaj za pokazati, tako, da tukaj vidimo priložnosti za naprej." SID banka je do vprašanja financiranja obrambe odprta. Ponujajo financiranje obrambi, obrambnemu sektorju, podjetjem, ki se želijo ukvarjati s projektom dvojne rabe: "Lahko podpremo razvojno-tehnološke projekte, posojila z ugodnejšo obrestno mero, s pomočjo integralnih virov, pri nekaterih smo lahko omejeni, nimamo pa težav za financiranje tega sektorja."

Matej Špragar, direktor novoustanovljene družbe DOVOS, je izpostavil, da se še vedno veliko kupuje v tujini, po visokih cenah. "Želja je tudi, da bi slovenska podjetja spodbudili k industrializaciji svojih proizvodov. To bi bilo za nas in ceneje, na dolgi rok pa tudi donosno."

"Družba je ustanovljena, konkretne prve aktivnosti smo izvedli, testiramo interes na domačem trgu, zbiramo interes gospodarskih družb. V naslednjih fazah bomo počasi pristopili h konkretnim vlaganjem," je dejal Špragar. Trenutno se podjetja že prijavljajo, ob tem pa opozarja, da gre za prvi pregled trga, v prihodnje pa da bodo še iskali investicijske priložnosti. "Na podlagi interesa, ki ga bomo zdaj pridobili, bomo pripravili konkretna merila in kriterije za vstop Dovoda v konkretna podjetja in konzorcije in pozvali tudi podjetja in konzorcije, da nam pošljejo zavezujoče ponudbe – potem se začne pa proces."

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

Nejc Pernek

Poglej Galerijo

 

Ustanovni kapital Dovosa znaša tri milijone evrov. Vse nadaljnje investicije, dokapitalizacije, pa bodo imele osnovno v konkretnih projektih: "Ko bo projekt pripeljan do faze, da bo primeren za lastniški vstop Dovosa, takrat sledi dokapitalizacija s strani ustanovitelja in vstopa Dovosa v konkretno podjetje. To bo namensko vse." Špragar je še poudaril, da Dovos ne bo financiral razvojnih projektov: "Namen je industrializacija razvitih rešitev. To je ta instrument, ki je do zdaj manjkal. Razvojna sredstva so se v zadnjih letih zelo povečala. Imamo uspešne razvojne zgodbe, zdaj pa se je ugotovilo, da manjka kapital za industrializacijo oziroma povečanje kapacitet – in tu nastopi Dovos. Nobenih start-upov, ne razvojnih projektov, ampak že konkretne rešitve, ki imajo konkreten tržni potencial. Tukaj vstopimo mi kot Dovos."

Ena možnost za financiranje projektov je tudi SID banka, ena od bank v Sloveniji, ki do vprašanja financiranja obrambe ostaja odprta. "Lahko ponudimo financiranje podjetjem, dejavnim v obrambi, obrambnemu sektorju, vsekakor podjetjem, ki se želijo ali se ukvarjajo s projekti dvojne rabe," pravi Zalar. Predvsem gre za razvojno-tehnološke projekte, ki jih lahko podprejo. Dajejo financiranje navadno z državno pomočjo, kar prinaša ugodnejšo obrestno mero. Priznava sicer, da nekateri programi so omejeni, odvisno od vira: "Načeloma mi kot banka, nimamo težav s financiranjem tega sektorja."

Koliko ugodnejši pogoji? Ni bil konkreten, je pa bilo od govorcev na odru slišati, da so ta posojila ugodnejša kot pri komercialnih bankah.