Banke zavrnejo več kot polovico vlog za posojila. Kakšni so razlogi?

Slovenske banke so lani zavrnile več kot polovico prošenj za potrošniška posojila in več kot četrtino prošenj za nepremičninska posojila.

Najnovejši podatki Banke Slovenije, objavljeni v jesenskem Poročilu o finančni stabilnosti, kažejo, da so banke prvi polovici leta 2025 zavrnile 56,6 odstotka vlog za potrošniška posojila in 28,9 odstotka vlog za stanovanjska posojila, izračunano glede na zneske posojila.

Kreditiranje se je okrepilo

Pri stanovanjskih posojilih je najpomembnejši razlog, ki so ga navedle banke, nestrinjanje stranke s ponujenimi pogoji, medtem ko pri potrošniških posojilih med razlogi prevladujejo kreditni standardi bank. Banka Slovenije je te podatke zbrala z anketo med bankami, piše v poročilu Banke Slovenije.

Primerjava z letom prej pokaže, da je bilo leta 2024 zavrnjenih vlog še več - v prvi polovici leta 2024 je bilo glede na znesek posojila zavrnjenih 61,3 odstotka vlog za potrošniška posojila in 32,6 odstotka vlog za stanovanjska posojila.

Ker gre za anketne podatke, je težko govoriti o morebitnem trendu, so za Bloomberg Adria odgovorili iz Banke Slovenije.

Poziv k odgovornemu zadolževanju

Kreditiranje podjetij in gospodinjstev se je lani po umirjanju leta 2023 znova okrepilo, ugotavlja Banka Slovenije.

Obseg posojil je bil ob koncu leta 2024 medletno večji za 1,5 milijarde evrov. Potem ko je bila medletna rast januarja z minus 2,9 odstotka še negativna, se je do decembra okrepila na 5,5 odstotka.

Obseg posojil gospodinjstvom se je povečal za 755 milijonov evrov oziroma za šest odstotkov. Obseg potrošniških posojil se je povečal za  377 milijonov evrov, za 319 milijonov evrov pa se je povečal obseg stanovanjskih posojil.

Banke o razlogih za zavrnitev kreditov in obsegu zavrnjenih kreditov niso najbolj zgovorne. Iz Deželne banke Slovenije (DBS) so odgovorili, da statistike zavrnjenih prošenj za kredite ne spremljajo, zato na vprašanje o obsegu in razlogih za zavrnitev ne morejo odgovoriti.

Iz OTP pa so sporočili, da se zavezujejo odgovornemu in premišljenemu kreditiranju, pri čemer dajejo velik poudarek ozaveščanju strank o vseh vidikih zadolževanja.

"Pred odločitvijo za najem kredita svetujemo, da stranke temeljito razmislijo o smiselnosti zadolževanja za posamezen namen ter ocenijo svojo dolgoročno sposobnost rednega izpolnjevanja finančnih obveznosti," so odgovorili iz OTP.

Centralna banka omejuje rast posojil

Banka Slovenije je sicer leta 2023 zaostrila pogoje za kreditiranje prebivalstva, da bi omejila hitro rast kreditiranja in s tem preprečila nevarnosti za bančni sistem. Slovenska centralna banka je med drugim predpisala, da mora potrošniku po najemu posojila ostati vsaj 745 evrov za kritje minimalnih življenjskih stroškov.

Ta znesek se poveča za 286 evrov, če ima kreditojemalec vzdrževanega družinskega člana. Ročnost potrošniških kreditov, ki niso zavarovani s stanovanjsko nepremičnino, pa ne sme presegati 84 mesecev (sedem let).

Dejanska ročnost potrošniških posojil ni veliko nižja od omejitve - v zadnjih dveh letih se v povprečju giblje pri okoli 6,3 leta, navaja Banka Slovenije. Povprečna ročnost stanovanjskih posojil se giblje okrog 18 let.

Potrošniki s potrošniškimi posojili so v zadnjih dveh letih za poplačilo dolga namenili povprečno 27,7 odstotka dohodka, medtem ko so potrošniki s stanovanjskimi posojili za odplačilo dolga namenili povprečno 34 odstotkov dohodka.

Povečanje nedonosnih terjatev

Banka Slovenije sicer zaznava povečevanje obsega nedonosnih terjatev pri potrošniških posojilih.

"Kreditno tveganje v segmentu potrošniških posojil in stanovanjskih posojil v prvih šestih mesecih leta ostaja stabilno, na morebitno krepitev tveganj za zdaj nakazuje le povečevanje obsegov nedonosnih terjatev pri potrošniških posojilih," je povedala viceguvernerka Tina Žumer ob predstavitvi zadnjega poročila o finančni stabilnosti.

Razmere na trgu dela so dobre, prav tako so gospodinjstva v povprečju v dobrem finančnem položaju, ugotavlja Banka Slovenije, vendar se obseg nedonosnih potrošniških posojil povečuje.

Ob koncu aprila 2025 je delež nedonosnih potrošniških posojil - takšnih, pri katerih obstaja veliko tveganje, da jih dolžnik ne bo odplačal - znašal 3,1 odstotka.

V povprečju imajo posamezniki več denarja 

Dolgoletni trend sicer kaže izboljšanje položaja potrošnikov. Zamude pri odplačevanju nakupov na obroke ali nestanovanjskih posojil so se v zadnjem desetletju precej zmanjšale, ugotavlja Banka Slovenije. Pričakovano so zamude največje pri gospodinjstvih z najnižjimi dohodki, ki so tudi najbolj obremenjena z odplačevanjem posojil.

A tudi pri gospodinjstvih z najnižjimi dohodki se je delež tistih, ki težko shajajo s svojimi prihodki, v zadnjih desetih letih znižal s 50 odstotkov na 30 odstotkov, kažejo podatki BS.