Podjetja plačala več davka: nekatera prek 22 odstotkov, druga komaj tri odstotke

Podjetja v Sloveniji so v letu 2024 plačala več davka na dobiček, saj se je efektivna davčna stopnja zvišala na 17,2 odstotka, kar je najvišje v zadnjih letih. Čeprav je nominalna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb prej znašala 19 odstotkov, dejanska obremenitev ostaja nižja zaradi davčnih olajšav – a se bo ta razlika v prihodnje zmanjševala. Vlada je namreč stopnjo od leta 2024 zvišala na 22 odstotkov, dodatno pa največja podjetja čakajo še globalni minimalni davek, banke pa tudi poseben davek na bilančno vsoto.

Efektivna davčna stopnja slovenskih podjetij se je v letu 2024 opazno zvišala na 17,2 odstotka, kar pomeni, da so podjetja na ustvarjeni dobiček plačala več davka kot leto prej. Ob tem podatki razkrivajo tudi precejšnje razlike med posameznimi dejavnostmi, ki segajo od manj kot 13 do skoraj 20 odstotkov.

 

Država glede na ustvarjeni dobiček pobrala več davka

Efektivna davčna stopnja, ki meri dejanski delež plačanega davka glede na ustvarjeni dobiček, se je po padcu v letu 2023 znova zvišala. S 14,6 odstotka v letu 2023 je v letu 2024 zrasla na 17,2 odstotka, kar je tudi nad ravnjo iz leta 2022, ko je znašala 15 odstotkov. To kaže, da je država glede na ustvarjeni dobiček pobrala več davka, kar je lahko posledica večjih dobičkov ali pa manjšega obsega davčnih olajšav.

Razlike med dejavnostmi so izrazite in razkrivajo, kako neenakomerno je porazdeljena davčna obremenitev. Najvišje efektivne davčne stopnje so v letu 2024 beležile dejavnosti, povezane z založništvom, radiodifuzijo in produkcijo vsebin, kjer je stopnja dosegla 19,5 odstotka, enako visoka pa je bila tudi pri poslovanju z nepremičninami. Tik za tem sledijo strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter trgovina, kjer stopnje prav tako presegajo 19 odstotkov. Gre za panoge, kjer podjetja praviloma ustvarjajo stabilne dobičke in imajo manj možnosti za zniževanje davčne osnove.

Na drugi strani so dejavnosti z najnižjo efektivno davčno obremenitvijo. Najnižjo stopnjo v letu 2024 beleži področje oskrbe z vodo ter ravnanja z odpadki – 12,7 odstotka. Relativno nizke stopnje ostajajo tudi v energetiki in predelovalnih dejavnostih, kjer se gibljejo okoli 15,5 odstotka. To so sektorji, kjer imajo podjetja pogosto več investicij ali pa delujejo v reguliranem okolju, kar vpliva na nižjo davčno osnovo.

Če primerjamo gibanje skozi čas, je opazno, da so se v večini dejavnosti efektivne davčne stopnje v letu 2024 zvišale. V ospredju so gradbeništvo, kjer je stopnja zrasla na 17,6 odstotka, ter promet in skladiščenje, kjer je dosegla 16,6 odstotka. Tudi v zdravstvu in socialnem varstvu se je stopnja zvišala na 17,8 odstotka. Le redke dejavnosti, med njimi informacijske storitve, so zabeležile rahlo znižanje.

Blue chipi: od vsega 3,2 odstotka do več kot 22 odstotkov

Efektivna davčna stopnja je sicer eden ključnih kazalnikov realne davčne obremenitve podjetij, saj poleg zakonske stopnje upošteva tudi vpliv davčnih olajšav, investicij in prenosa izgub iz preteklih let. Prav zato jo analitiki pogosto uporabljajo kot bolj relevanten prikaz dejanskega davčnega bremena kot zgolj nominalno davčno stopnjo.

Efektivne davčne stopnje največjih slovenskih borznih družb v obdobju od leta 2021 do leta 2024 se precej razlikujejo. Ob tem v letu 2024 segajo od 3,2 do več kot 22 odstotkov.

Najvišjo efektivno davčno stopnjo v letu 2024 dosega Petrol, in sicer 22,4 odstotka, tesno pa mu sledita Zavarovalnica Triglav z 21,8 odstotka in Zavarovalna skupina Sava z 20 odstotki. Visoke stopnje imata tudi Luka Koper (19,5 odstotka) in Cinkarna Celje (19,1 odstotka), kar kaže, da so ta podjetja v zadnjem letu plačala razmeroma velik delež davka glede na ustvarjeni dobiček.

Na drugi strani izrazito izstopa Telekom Slovenije, kjer efektivna davčna stopnja v letu 2024 znaša le 3,2 odstotka, potem ko je leto prej padla celo na 0,9 odstotka. To močno odstopanje nakazuje vpliv enkratnih davčnih učinkov, kot so olajšave ali prenesene izgube, zaradi česar dejanska davčna obremenitev bistveno odstopa od povprečja.

Med bolj uravnoteženimi podjetji ostaja Krka, kjer se efektivna stopnja skozi celotno obdobje giblje okoli 14 do 16 odstotkov, v letu 2024 pa znaša 15 odstotkov. Podobno zmerne ravni beleži tudi NLB, kjer se kaže izrazit trend rasti – z zelo nizkih 2,7 odstotka v letu 2021 na 13 odstotkov v letu 2024, kar razkriva postopno normalizacijo obdavčitve.

Skupna slika tako kaže, da se efektivne davčne stopnje med slovenskimi blue chipi močno razlikujejo, pri čemer so najvišje skoncentrirane v energetiki, zavarovalništvu in logistiki, najnižje pa v posameznih primerih, ko na rezultat vplivajo specifični davčni učinki. Za vlagatelje to pomeni, da nominalna davčna stopnja pove vse manj, medtem ko dejanska davčna obremenitev postaja pomemben dejavnik pri oceni dobičkonosnosti podjetij.

Za gospodarstvo podatki pomenijo, da se davčna obremenitev povečuje, hkrati pa ostaja neenakomerno porazdeljena. To ima neposreden vpliv na dobičkonosnost podjetij in njihovo konkurenčnost, pa tudi na odločanje vlagateljev, ki pri vrednotenju podjetij vse bolj upoštevajo prav dejansko, ne pa samo nominalno davčno breme.