NLB in banke v regiji: kaj o delnicah pravijo analitiki?

Bančni sektor v srednji in jugovzhodni Evropi se je letos znašel v obdobju normalizacije poslovanja. Po dveh rekordnih letih dobičkov se rast upočasnjuje, kažejo devetmesečni rezultati. Primerjava največjih na borzah kotirajočih bank v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem razkriva, katera je trenutno najbolj privlačna po oceni analitikov.

Podatki kažejo, da so se vrednotenja regionalnih bank v povprečju nekoliko znižala. Povprečni količnik P/E pri 9,2 nakazuje, da vlagatelji za en evro dobička plačajo približno devet evrov tržne vrednosti – kar kaže na še vedno razmeroma optimistična pričakovanja. Najvišje vrednotenje ima Zagrebačka banka (P/E 14,8), kar odraža zaupanje v stabilnost in izjemno učinkovitost poslovanja z razmerjem med operativnimi stroški in prihodki (CIR) pri 32,6 odstotka.

Na drugi strani Raiffeisen s kazalnikom P/E pri 5,8 in padcem dobička za več kot polovico odraža tveganje, povezano z izpostavljenostjo vzhodnoevropskim trgom. Prvak na slovenskem trgu NLB in Hrvatska poštanska banka (HPB) imata razmerje P/B pri 1,0, kar pomeni, da se tržna vrednost tako rekoč ujema s knjigovodsko – vlagatelji ju ocenjujejo kot pošteno vrednoteni, brez izrazite premije ali popusta.

Vlagatelji najvišje vrednotijo banke, ki dokazano ustvarjajo visoke donose na kapital. Zagrebačka banka in OTP imata najvišjo donosnost kapitala (ROE) pri 21 in 20 odstotkov, kar pojasnjuje njun višji količnik P/B. Zagrebačka se zdi sicer dražja po kazalniku P/E (14,8), nasprotno pa NLB in HPB ohranjata razmeroma ugodno vrednotenje (P/E blizu 9 oziroma 7) ob solidni donosnosti (ROE 16 in 11 odstotkov), kar nakazuje, da trgi še niso v celoti ovrednotili njunega potenciala.

Rast prihodkov in (manjši) medletni upad dobička

Prihodki in dobički največjih regionalnih bank so se po letu 2023, ko so izkoristile rekordno visoke obrestne marže, letos umirili. Pri večini opazujemo zmerno rast prihodkov, ki jo spremlja upočasnjena rast dobička – predvsem zaradi višjih stroškov financiranja in nadomestil, povezanih z depozitnimi obrestmi.

Skupina NLB je ob devetmesečju dosegla za štiri odstotke višje skupne prihodke glede na lani, ki so znašali skoraj milijardo evrov, ob tem pa je bil dobiček s 406 milijoni evrov zaradi višjih stroškov za odstotek nižji kot v enakem obdobju lani.

OTP Skupina je do konca septembra ustvarila 2,1 milijarde evrov čistega dobička, kar je tri odstotke več kot leto prej, ob donosnosti kapitala (ROE) 21,8 odstotka. Ob tem je razmerje CIR z lanskih dobrih 41 odstotkov upadlo na 39,3 odstotka.

Erste Group je povišala čiste obrestne prihodke za tri odstotke na 5,7 milijarde evrov, predvsem v Češki, Romuniji in Slovaški zaradi rasti posojil in nižjih obresti na depozite. Ob hitrejši rasti stroškov je dobiček dosegel 4,5 milijarde evrov (+0,2 odstotka) ob razmerju CIR pri 47,4 odstotka.

Raiffeisen Bank International (RBI) se kljub solidnim rezultatom sooča z diskontom v vrednotenju, predvsem zaradi izpostavljenosti vzhodnim trgom. Ob tem beleži enega največjih padcev dobička v regiji − kar 56 odstotkov na 926 milijonov evrov, predvsem zaradi enkratnih odpisov in zmanjšane prisotnosti na ruskem trgu. Kljub temu so prihodki zrasli za štiri odstotke, zlasti na trgih Romunije, Madžarske in Češke.

Zagrebačka banka je zabeležila 443 milijonov evrov dobička, kar je 2,9 odstotka manj kot lani, prihodki pa so vseeno zrasli za pet odstotkov. Ključni vir rasti so provizije, ki so se povečale za 12 odstotkov, kar je nadomestilo padec neto obrestnih prihodkov (−4,6 odstotka). Banka ohranja izjemno učinkovitost z razmerjem med stroški in prihodki (CIR) pri 32,6 odstotka, kar je najnižje v regiji.

Hrvatska poštanska banka (HPB) je v prvih devetih mesecih ustvarila čisti dobiček v vrednosti 51,4 milijona evrov, kar je 16,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Poslovni prihodki so znašali 149,6 milijona evrov, to pa je za dobro desetino manj v primerjavi s prvimi devetimi meseci prejšnjega leta. Še bolj so upadli čisti obrestni prihodki, in sicer za 14,5 odstotka na 115,6 milijona evrov.

Addiko Bank je v prvih devetih mesecih 2025 dosegla čisti dobiček 35,3 milijona evrov, kar je za šest odstotkov manj kot lani, predvsem kot posledica padca neto obrestnih prihodkov. Kapitalski količnik CET 1 znaša 21,3 odstotka, medtem ko je razmerje med stroški in prihodki pri 61,4 odstotka.

Analitiki najodločnejši pri NLB, bolj zadržani pri Erste in RBI

Pogled na priporočila analitikov razkriva precej različen sentiment med regijskimi bankami. Preverili smo ocene za tiste banke, ki imajo vsaj dve priporočili, pri čemer nekaterih manjših analitiki sploh ne spremljajo.

NLB izstopa kot ena najbolje ocenjenih v naši primerjavi – vseh osem analitikov jo priporoča za nakup, nihče pa ne priporoča zadržanja ali prodaje. Povprečna ciljna cena znaša 202,3 evra, kar pomeni 14,6-odstotni potencial rasti glede na trenutno tržno vrednost (176,5 evra). Delnica je v zadnjem letu pridobila 46,7 odstotka, kar potrjuje, da vlagatelji prepoznavajo stabilno rast in visoko donosnost kapitala.

Tudi OTP ostaja med favoriti analitikov – več kot 82 odstotkov priporočil je za nakup, s 3,9-odstotnim potencialom nadaljnje rasti. Čeprav se zdi prostor za kratkoročno rast omejen, je sentiment še vedno izrazito pozitiven zaradi močne dobičkonosnosti in regionalne razpršenosti.

 

Erste Bank se sooča z veliko bolj razpršenimi ocenami: 47,8 odstotka analitikov priporoča nakup, skoraj enak delež (43,5 odstotka) pa svetuje zadržanje. S povprečno ciljno ceno 93,2 evra, tako rekoč skladno s trenutno vrednostjo, analitiki pričakujejo stagnacijo po obdobju močne rasti.

Pri RBI je sentiment najbolj previden. Le polovica analitikov, ki spremlja poslovanje, priporoča nakup, medtem ko skoraj petina analitikov svetuje prodajo. Ciljna cena 31,2 evra je pod tržno (33,8 evra), kar pomeni negativen potencial donosnosti (−7,7 odstotka). Kljub visokemu donosu v zadnjem letu − delnica se je podražila za 95 odstotkov − vlagatelji očitno dvomijo o trajnosti takšne rasti, zlasti zaradi geopolitičnih izpostavljenosti in regulatornih tveganj.

So nekatere delnice že precenjene?

Tržni sentiment tako jasno favorizira banke s transparentno bilanco, visoko kapitalsko ustreznostjo in stabilno dividendno politiko – torej NLB in OTP. Pri teh dveh institucijah analitiki pričakujejo, da bodo tudi v okolju nižjih obrestnih mer ohranile nadpovprečno donosnost.

Po drugi strani se pri Erste in RBI odraža previdnost – ne zaradi slabih rezultatov, ampak zaradi občutka, da so trenutne vrednosti že 'pošteno' ovrednotene po močni rasti v zadnjih 12 mesecih.