Davčno breme v Sloveniji (strmo) navzgor. Hrvaška ne zaostaja veliko

Slovenija je na vrhu seznama držav EU, ki so se jim davki in socialni prispevki lani najbolj povišali.

Po nedavno objavljenih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so se v Sloveniji lani davki in socialni prispevki povišali za dve odstotni točki, merjeno v deležu BDP.

Slovenija je po podatkih Eurostata pristala na tretjem mestu lestvice držav, ki so se jim davki in prispevki od 2023 do 2024 najbolj povišali. Za prebivalce Slovenije se je davčna obremenitev povišala s 36,8 na 38,8 odstotka. Višje dvige so zabeležili na Malti (s 26,7 na 29,3 odstotke) in v Latviji (s 33 na 35,5 odstotka).

Slovenski delež davčnega bremena v obsegu BDP je sicer še vedno pod evropskim povprečjem, ki znaša 40,4 odstotka BDP. Evropsko povprečje se je med letoma 2023 in 2024 prav tako povišalo, z 39,9 odstotka na omenjenih 40,4 odstotka BDP.

Na prvem mestu po obdavčitvi je Danska (45,8 odstotka BDP), sledita ji Francija (45,3 odstotka BDP) in Belgija (45,1 odstotka BDP). Najmanj obdavčeni so ljudje na Irskem (22,4 odstotka BDP gre za davke in prispevke).

Slovenija med Francijo in Nemčijo

Podrobnejša primerjava pokaže, da je Slovenija celo na drugem mestu po višini prispevkov za socialno varnost. Njihov delež v primerjavi z BDP je 16,7 odstotka, večji je le v Franciji (24,4 odstotka). Nemčija je s 16,4 odstotka BDP na tretjem mestu.

Davčni primež je na Hrvaškem le malenkost nižji kot v Sloveniji, kažejo podatki Eurostata. Pri naših južnih sosedih davki in prispevki znašajo 38,6 odstotka BDP. Med letoma 2023 in 2024 so se na Hrvaškem davki in prispevki kot delež BDP povišali za 1,7 odstotne točke.

GZS: Poslovno okolje se je močno poslabšalo "Dejstvo, da je Slovenija med državami, ki se jim je delež davkov v BDP v 2024 najbolj povečal, za GZS nikakor ni presenečenje – na to namreč intenzivno opozarjamo skoraj leto dni," so za Bloomberg Adria sporočili iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).  Po njihovi analizi bodo zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb Zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju od 2023 do 2026 prikrajšani za 3.600 evrov neto, zaposleni z 2-kratnikom povprečne plače pa kar za 5.200 evrov. GZS predlaga znižanje davčnega primeža na plače, "s čimer bi posledično zaposleni dobili višje neto plače, podjetja pa bi pridobila konkurenčnost". Zaradi visokih davkov in prispevkov naša podjetja težje konkurirajo podjetjem iz držav, kjer je davčni primež nižji, opozarjajo pri GZS in dodajajo, da se je poslovno okolje v Sloveniji v zadnjih letih močno poslabšalo.

Letos bo davčni primež v Sloveniji zagotovo še višji zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegovega prenosa v obvezno zdravstveno zavarovanje ter uvedbe obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Dodatno obremenitev za podjetja prinaša tudi napovedani zimski regres oziroma božičnica (tu mislimo na podjetja, ki do zdaj niso izplačevala božičnice). Zakon je predlagala vlada in ga že poslala v državni zbor. Tako GZS kot obrtna zbornica (OZS) obvezni božičnici nasprotujeta. 

STF: Vladne poteze so neodgovorne

"Kakršnokoli sprejemanje ad hoc odločitev o spremembah v davčnem sistemu nekaj tednov pred zaključkom poslovnega leta in še v predvolilnem času je neodgovorno. To še zlasti velja v primeru, ko se uvajajo nove 'obvezne' obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja," je včeraj v imenu Slovenskega tehnološkega foruma (STF) zapisala direktorica Barbara Krajnc.

 

"V STF ponovno poudarjamo, da se spremembe na tako pomembnem področju, kot je davčno, ne pripravljajo skoraj čez noč in ne sprejemajo v izjemno kratkem času, še zlasti če so pred nami volitve. Po eni strani slišimo, da v Sloveniji nismo naklonjeni spremembam, a razlog vidimo ravno v pristopu, kako se jih politika loteva," je še dodala Barbara Krajnc, direktorica združenja.

OECD: Slovenija in Italija z največjim dvigom

Zategovanje davčnega primeža v Sloveniji so zaznali tudi pri OECD. Izračunali so, da so lani davki v Sloveniji zajemali 44,6 odstotka celotnih stroškov dela samske osebe s povprečno plačo, ker pomeni povišanje za 1,5 odstotne točke. Leta 2023 so znašali 43,1 odstotka celotnega prihodka posameznika.

OECD je v svoji analizi med vsemi državami članicami le v Sloveniji in Italiji lani izračunal več kot enoodstotno povečanje davčnega primeža.

Umar: Po padcu leta 2023 je rast v 2024 pričakovana

Podatki, ki jih je objavil Eurostat, so pričakovani, so za Bloomberg Adria odgovorili iz Umarja. "Povečanje v letu 2024 je bilo med najvišjimi v EU, potem ko je bilo znižanje v letu 2023 prav tako med najvišjimi v EU," so zapisali.

Delež davkov in prispevkov v BDP je v letu 2023 dosegel najnižjo raven po osamosvojitvi, na kar so vplivale oprostitve oziroma znižanja številnih davkov za blažitev različnih gospodarskih šokov, kot so zapisali pri Umarju.

Lani pa se je povečala stopnja davka od dohodka pravnih oseb, država je uvedla začasni davek na bilančno vsoto bank za sanacijo škode po poplavah, nato pa še dvignila obvezni prispevek za zdravstvo in uvedla prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Pri Umarju menijo, da je bilo glede na večletno zniževanje davčnih prihodkov (glede na BDP) ob hkratnem ohranjanju višje ravni izdatkov stabiliziranje davčnih prihodkov v letu 2024 potrebno, v prihodnje pa bi jih bilo treba prestrukturirati.

Predvsem bi bilo treba zmanjšati obremenitve zaposlenih s prispevki za socialno varnost, manko prihodkov pa pokriti "z razširitvijo davčnih osnov" - s povečanjem davkov na potrošnjo ter uvedbo davka na nepremičnine.