Zgodbe tedna: Realni donos ljudske obveznice, slovenski pokojninski skladi, stabilni kovanci

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Hrvaška ima kapital, Slovenija potencial: kako okrepiti investicijsko moč?

Kljub napredku v v zadnjem desetletju Slovenija pri razvoju institucionalnega vlaganja še vedno zaostaja za številnimi državami srednje in vzhodne Evrope. Govorili smo z večjimi institucionalnimi vlagatelji pri nas in čez mejo, vsi pa v en glas opozarjajo na strukturo pokojninskega sistema in manj likviden trg kapitala.

Pri iskanju dobrih primerov nam ni treba daleč – sosednja Hrvaška ima zaradi obveznega drugega pokojninskega stebra precej močnejši bazen institucionalnih vlagateljev. "Na Hrvaškem pomembno vlogo pri institucionalnih vlagateljih igrajo pokojninski skladi. Njihova prednost izhaja iz obveznega drugega stebra, ki jim zagotavlja stabilne in visoke prilive," poudarja Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP banki.

Slovenski pokojninski skladi so po njegovih besedah zaradi manjšega obsega sredstev in strožjih omejitev glede likvidnosti naložb manj prilagodljivi. 

Zakaj je v slovenskih pokojninskih skladih manj denarja kot v hrvaških?

Na razpravi o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji so se pojavile vzporednice s Hrvaško. Zakaj so na Hrvaškem v tako imenovanem drugem stebru v pokojninskih skladih zbrali že okoli 25 milijard evrov, v Sloveniji pa le štiri milijarde evrov?

Glavna razlika je v sistemu. Na Hrvaškem so namreč vplačila v pokojninske sklade obvezna, je na posvetu v organizaciji Ljubljanske borze povedala Ivana Gažić, predsednica uprave Zagrebške borze, v Sloveniji pa so prostovoljna.

Boljše korporativno upravljanje.

Je revščina v Sloveniji in na Hrvaškem res najmanjša v EU?

Slovenija in Hrvaška sta prehodili dolgo pot od razpada Jugoslavije do vstopa v Evropsko unijo (EU) in približevanja standardu EU glede realne individualne potrošnje na prebivalca (AIC PPP) – Slovenija na 85 odstotkov, Hrvaška na 80 odstotkov. Posamezne faze tega procesa so potekale z različno intenzivnostjo, nekateri problemi so bili podobni, nekateri različni, a napredek obeh držav je neizpodbiten.

Zanimiv podatek pa je, da sta obe državi med najboljšimi v EU glede stopnje hude materialne prikrajšanosti, kar pomeni, da imata najmanjši delež prebivalstva, ki ima težave s pokrivanjem osnovnih materialnih potreb.

STA

 

Kdo bo kupil Vzajemno? Razpršeno lastništvo odpira vrata za prevzem

Z začetkom oktobra so bile pri Centralno klirinško depotni družbi (KDD) izdane delnice Vzajemne, prihodnji teden pa bo potekala tudi prva skupščina delničarjev. Ker pa jih je približno 400 tisoč, bo skupščina virtualna. Prav zaradi razpršenega lastništva bi lahko Vzajemna po uvrstitvi na borzo postala zanimiva tarča za prevzem.

Kot smo poročali, se je po odpravi prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Vzajemna preoblikovala iz zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo. V prihodnjem letu bi tako lahko postala eden ključnih igralcev na slovenskem kapitalskem trgu. O načrtih glede morebitnega prevzema Vzajemne smo za komentar zaprosili zavarovalnice na slovenskem trgu, analitike in Novo Ljubljansko banko (NLB).

Da bi bila Vzajemna po prihodu na borzo lahko prevzemna tarča, je prvi na glas špekuliral Igor Štemberger, direktor borznoposredniške hiše Ilirika.

Ste kupili ljudsko obveznico? Izračunali smo realni donos do danes

Podatki kažejo, da je bila v zadnjih dveh letih inflacija neusmiljen nasprotnik skoraj vseh naložbenih razredov – razen delnic. Vlagatelji v okolju visoke inflacije pri varnih naložbah dolgoročno izgubljajo realno vrednost svojega premoženja, tudi ljudska obveznica, ki je davčno ugodneje obravnavana.

Ljudska obveznica ostaja zanimiva izbira za tiste, ki želijo ohraniti nominalno vrednost svojega vložka, a ne zagotavlja realne rasti. Po drugi strani pa delniški trgi ostajajo edina naložbena pot, ki lahko inflacijo trajno preseže – a le za vse, ki so pripravljeni prevzeti večje tveganje.

Prihranki v ljudski obveznici niso varni pred inflacijo.

Evropske banke mimo ECB v izdajo stabilnih kovancev. Na kateri strani sta NLB in OTP banka?

Konzorcij devetih evropskih bank ustanavlja novo podjetje za izdajo stabilnega kovanca, vezanega na evro. S tem želijo zmanjšati prevlado ZDA na področju digitalnih kriptosredstev. V konzorciju so ING, UniCredit, Banca Sella, KBC, Danske Bank, DekaBank, SEB, CaixaBank in Raiffeisen Bank International. Novo podjetje s sedežem v Amsterdamu naj bi stabilni kovanec izdalo v drugi polovici prihodnjega leta.

"V NLB pozorno spremljamo razvoj stabilnih kovancev, vendar trenutno nimamo potrjenih načrtov za njihovo implementacijo," so odgovorili iz največje slovenske banke NLB.

Slovenski banki za zdaj brez konkretnih načrtov.

Črni petek na kriptotrgu, zlom altcoinov – kaj se je v resnici zgodilo?

Znižanje vrednosti na finančnih trgih je močno prizadelo tudi kriptovalute – še zlasti trg manjših, tako imenovanih alternativnih kriptožetonov. Čeprav je močno zanihala tudi cena bitcoina, so bili padci veliko hujši pri manjših žetonih, od katerih jih je veliko izgubilo tudi do 80 odstotkov vrednosti, preden so se nekoliko pobrali.

Kaj se je v resnici zgodilo in kaj takšen zlom pomeni za prihodnost kriptotrga?

Nemški industrijski motor se ustavlja – kaj pa Slovenija?

"Slovenija se dejansko po tihem deindustrializira, čeprav tega politika na glas ne priznava," je o zaskrbljujočem in trajnem trendu v predelovalni industriji pred časom dejal Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske Zbornice Slovenije (GZS). Delež v dodani vrednosti BDP se najbolj zmanjšuje v energetsko intenzivni industriji materialov in avtomobilski panogi, ki zajema okoli 10 odstotkov domačega BDP. "Poslabšuje se poslovno okolje, predvsem za to bazično industrijo materialov oziroma energetsko intenzivno industrijo. Naša podjetja v teh sektorjih so bila doslej tehnološko na zelo visokem nivoju," je povedal Gorenšček.

Izglede dodatno slabi širši trend v EU, saj delež industrije v BDP upada v vseh najbolj industrijsko intenzivnih državah unije, kamor se uvršča tudi Slovenija. Trend je na račun dražje delovne sile v primerjavi z razvijajočimi deli sveta opazen že več kot desetletje, vendar je v letih pandemije covida in še bolj ukrajinske vojne, ki je povzročila skok cen energentov, dobil dodaten zagon.

Usihanje industrije in izguba delovnih mest.

Delavcev bo primanjkovalo, a v katerih poklicih? Kakšen bo vpliv AI?

Napoved trga dela razkriva, po katerih kadrih naj bi bilo v prihodnjih letih največ povpraševanja. Naj mladi napovedi upoštevajo pri izbiri izobraževanja? Ali je sploh mogoče napovedati, kakšno bo povpraševanje po delavcih vse do leta 2039? Ministrstvo za delo je to poizkusilo v nedavno objavljeni analizi in napovedi trga dela.

Nekatere napovedi niso niti zahtevne niti presenetljive - z vplivom demografskih trendov na prvem mestu. Zaradi staranja prebivalstva in upokojevanja bo na trgu dela primanjkovalo kadrov, delovna mesta pa se bodo zapolnila predvsem s tujci, ugotavlja poročilo.

Renault v rdečem reže kadre, Revoz medtem na veliko zaposluje

Drugo največje evropsko gospodarstvo pestijo prvovrstni izzivi, s katerimi se Peta republika srečuje, vse odkar je njen predsednik Emmanuel Macron lani razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Njegov hazard je narodno skupščino razdelil na tri nepomirljive pole, ki blokirajo izvajanje nujnih strukturnih reform, zatika se tudi pri proračunu. Paraliza izvršilne oblasti je v zadnjih dveh letih pokončala kar pet vlad; tista, ki jo je nazadnje sestavil Sebastien Lecornu, je padla v manj kot enem dnevu (v soboto smo pisali, da se je Lecornu spet zavihtel na premierki stolček).

"Glede na negotovosti na avtomobilskem trgu in izjemno konkurenčno okolje potrjujemo, da razmišljamo o rešitvah za poenostavitev poslovanja, pospešitev izvedbe in optimizacijo fiksnih stroškov," so nam sporočili s sedeža Renaulta. "V teku so analize, vendar nobena številka še ni potrjena," sporočajo iz Revoza, ki je v popolni lasti Renaulta.

V tovarni Revoz v novem letu 300 novih zaposlitev; izdelali naj bi 150 tisoč vozil.

Depositphotos

 

Katera slovenska podjetja zaposlenim še vedno omogočajo delo od doma

Skoraj 60 odstotkov svetovne delovne sile danes vsaj del delovnega časa dela na daljavo. Sprememba, ki jo poganjata tehnologija in zahteva po večji prilagodljivosti, pomembno vpliva na produktivnost, zadovoljstvo zaposlenih in način delovanja podjetij, poroča spletna platforma Been Remote.

Tudi v Sloveniji je število podjetij, ki ponujajo delo od doma, v zadnjih letih skokovito naraslo, kažejo podatki karierno zaposlitvenega portala MojeDelo.com. V primerjavi z letom 2019 pred pandemijo covida 19 se je število slovenskih podjetij, ki ponujajo delo od doma, povišalo za kar 615 odstotkov, rast pa se je v zadnjem letu umirila, ugotavljajo.

Rast plač proti podražitvi nepremičnin: Koliko dlje moramo delati, da si privoščimo nepremičnino

Nepremičnine so se od začetka pandemije močno dražile. Podatki Gursa kažejo, da so se cene v Sloveniji zvišale za več kot polovico. Podatek, ki ga je treba ob tem še upoštevati, je, koliko se je v tem času zvišala povprečna plača. Poiskali smo podatke o cenah nepremičnin ter povprečne plače in izračunali, ali je rast plač dohitevala rast cen nepremičnin. Preverili smo tudi, koliko let mora Slovenec delati, da bi si lahko privoščil stanovanje ali hišo.

Kako so se podražile hiše.

Kako EU s carinami kitajskih avtov nehote ceni svinjino

Leto dni po uvedbi carin na kitajske električne avtomobile smo pogledali, kakšne posledice je imela odločitev za evropske in slovenske potrošnike. Spomnimo, Evropska komisija je konec oktobra uvedla carine na električne avtomobile, proizvedene na Kitajskem. Ob 10-odstotni splošni carini, ki velja tudi za avtomobile, proizvedene na drugih trgih, morajo kitajski proizvajalci ob uvozu poravnati še carine v vrednosti od 7,8 do 35,3 odstotka.

Iz industrije in okoljskih organizacij so odmevala opozorila, da bodo carine pomenile višje cene za evropske potrošnike ter da bi ukrep lahko upočasnil oziroma oviral zeleni prehod zaradi manj dostopnih vozil. Leto zatem smo preverili cene priljubljenih električnih modelov in jih primerjali s časom pred uvedbo carin.

Električni modeli kljub carinam cenejši.

Kaj prinaša zakon, ki ponuja rešitev za več kot tisoč podjetij

Več kot dve tretjini podjetij (67,1 odstotka), katerih lastniki so starejši od 65 let, nima pripravljenega načrta za prenos lastništva. V prihodnjem desetletju bo lastnike zamenjalo več kot tisoč podjetij, je pokazala raziskava Univerze v Ljubljani, ena izmed možnih rešitev nasledstvene krize pa je zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD).

Vlada je po treh letih obljub konec julija potrdila predlog omenjenega zakona, nato pa so potekali manjši vsebinski oziroma tehnični popravki. Po prvi obravnavi so sprejeli še nekaj amandmajev, v ponedeljek pa bodo zakon drugič obravnavali poslanci v DZ.

Samska oseba ali družina z dvema otrokoma

Ker smo preverili, koliko let bi teoretično moral delati Slovenec, da bi lahko kupil - kdo lažje kupi nepremičnino v Sloveniji? stanovanje ali hišo. Ker pa takšna metodologija ni realna – nihče namreč ne more celotnega dohodka nameniti odplačevanju nepremičnine –, smo izračunali tudi, koliko let dela bi bilo potrebnih glede na razpoložljivi dohodek. Zanimalo nas je, koliko časa bi za nakup nepremičnine morali delati samski posameznik, par in štiričlanska družina.

V najtežjem položaju samski.