Francija ima novega (starega) premierja. Komentar: "Slaba šala."

Francoski predsednik Emmanuel Macron je za predsednika vlade ponovno imenoval Sébastiena Lecornuja in mu tako zaupal novo priložnost, da oblikuje kabinet in v razdeljenem parlamentu sprejme proračun.

Lecornu mora tako v ponedeljek predlagati proračun za leto 2026, da bi zakonodajo lahko sprejeli do konca leta po običajnem postopku. V nasprotnem primeru bo Nacionalna skupščina morda morala potrditi izredni zakon, s katerim bi ohranila financiranje države.

Ponovno imenovanje je poslednji poskus vzpostavitve političnega ravnotežja in preprečitve, da bi naslednja vlada razpadla, kar bi verjetno pomenilo predčasne volitve in novo obdobje politične nestabilnosti.

"Končati moramo to politično krizo, ki izčrpava francoske državljane, in to nestabilnost, ki škoduje podobi in interesom Francije," je Lecornu zapisal v petek pozno zvečer na družbenih omrežjih.

Če kabinetu ne bo uspelo oblikovati vlade in sprejeti proračuna, bo moral Macron razpustiti parlament, imenovati še enega premierja ali pa odstopiti, kar je doslej zavračal.

Lecornu, ki je dejal, da funkcijo sprejema "iz dolžnosti", je bil ponovno imenovan po tednu intenzivnih političnih pogajanj v Parizu. Nepričakovano je odstopil prejšnji ponedeljek, ko je za neuspeh okrivil nepopustljivost političnih skupin v Nacionalni skupščini. Odstopil je manj kot 24 ur po tem, ko je Macron predstavil nov kabinet zvestih centristov, kljub opozorilom opozicijskih strank, naj se izogne "vladi kontinuitete".

Novi premier se zdaj sooča z nevarno politično situacijo, saj je spodnji dom parlamenta razdeljen med ostro nasprotujoče si bloke. Vse stranke skušajo že zdaj okrepiti svoj položaj pred predsedniškimi volitvami leta 2027, namesto da bi iskale kompromise.

Tokrat naj bi imel proste roke

"Vse ambicije so legitimne in koristne, vendar se morajo tisti, ki se pridružijo vladi, zavezati, da bodo svoje ambicije za predsedniške volitve leta 2027 postavili na stran," je dejal Lecornu.

Bloomberg

 

Za zagotovitev politične stabilnosti bo moral premier doseči dogovore tako z desnosredinskimi republikanci, ki so sodelovali v prejšnjih vladah, kot tudi z levosredinskimi socialisti, ki so doslej to zavračali. Prav nasprotje med tema taboroma je desetletja oblikovalo francosko politiko, še preden je Macron s svojo centristično gibanje premešal politično krajino.

Da bi lažje krmaril skozi te izzive, mu je Macron po navedbah predsedniškega svetovalca dal "proste roke".

Lecornu mora hkrati ohraniti podporo centrističnega bloka, ki je bil oslabljen po Macronovi neuspešni stavi na predčasne volitve lani. Medtem sta skrajna levica in skrajna desnica Marine Le Pen v zadnjih dneh napovedali, da bodo skušali zrušiti vsako novo vlado, da bi izsilile volitve.

Jordan Bardella, vodja Nacionalnega zbora Marine Le Pen, je po objavi zapisal, da je ponovno imenovanje Lecornuja "slaba šala" in "ponižanje francoskega naroda".

"Nacionalni zbor bo seveda takoj izglasoval nezaupnico tej ekipi brez prihodnosti, katere edini razlog za obstoj je strah pred razpustitvijo - torej pred voljo ljudstva," je dodal Bardella.

Rast stroškov zadolževanja 

Ker vlada nima večine v parlamentu, ministri težko obvladujejo proračunske primanjkljaje - Francija ima največji primanjkljaj v evroobmočju. Kombinacija političnih in fiskalnih tveganj je prestrašila vlagatelje, kar je povzročilo razprodajo francoskih obveznic in rast stroškov zadolževanja.

 

Razlika med donosnostjo 10-letnih francoskih in nemških obveznic – ključni kazalnik tveganja – se je povečala na več kot 80 bazičnih točk, z najnižjih 43 točk pred Macronovim razpisom volitev leta 2024.

Kratkoročno je Lecornuova najvišja prioriteta predložitev proračuna za leto 2026, da bi omogočil 70 dni razprave, kolikor jih določa francoska ustava.

Če bo redni proračunski postopek propadel, bi lahko Francija januarja uporabila izredno zakonodajo, da se izogne zaprtju države. Toda dolgoročne posledice takšne poteze niso jasne. Politični svetovalci so v petek razpravljali o možnih bližnjicah za sprejetje delov proračuna in drugih alternativnih rešitvah.

Znižanje primanjkljaja in davek na premoženje

Lecornu je že prej opozoril, da bi neuspeh pri sprejetju proračuna lahko povečal primanjkljaj na okoli 6 odstotkov BDP leta 2026, s pričakovanih 5,4 odstotka letos.

Da bi zagotovil sprejetje zakona, bo moral premier poiskati kompromis z zahtevami po manjšem varčevanju tistih poslancev, od katerih je odvisna njegova vlada. Socialisti so predhodno zrušili premierja Françoisa Bayrouja, ker je želel zmanjšati primanjkljaj na 4,6 odstotka, medtem ko Lecornu vztraja, da mora biti cilj največ 5 odstotkov, saj je verodostojnost Francije na finančnih trgih ogrožena.

Poleg tega se bo moral soočiti s socialističnimi zahtevami po uvedbi davka na premoženje in razveljavitvi Macronove pokojninske reforme iz leta 2023, ki je povišala najnižjo starost za upokojitev. V razdeljenem parlamentu imajo njihovi poslanci nesorazmerno velik vpliv, saj lahko z neglasovanjem o nezaupnici omogočijo sprejetje zakonov.

Pred ponovno imenovanjem je vodja socialistov Olivier Faure dejal, da bo njegova stranka odločitev o morebitnem glasovanju nezaupnice sprejela glede na predlagano politiko.

"Če proračuna ne bo mogoče spremeniti in če vse teme ne bodo na mizi, potem seveda ne bomo imeli druge izbire, kot da glasujemo za cenzuro," je dejal Faure. "Ne želimo kaosa, ne iščemo razpustitve za vsako ceno, a pred tem ne bomo bežali, če bo potrebno."