Izrael je v nedeljo razširil svojo kopensko ofenzivo v Libanonu z najobsežnejšim vdorom v državo v zadnjih 25 letih, medtem pa je Hezbolah, najmočnejši regionalni zaveznik Irana, okrepil napade na sever Izraela.
Po navedbah izraelske vojske je Hezbolah konec tedna izstrelil več kot 300 projektilov na izraelske vojake v Libanonu in na sever Izraela. Najnovejša eskalacija je porušila krhko premirje, razglašeno po tem, ko je skupina, ki jo podpira Teheran, napadla Izrael kot odgovor na njegovo vojno proti Iranu, ki jo je začel skupaj z ZDA 28. februarja.
Kot vrhunec vojaške operacije, ki se je začela pred nekaj dnevi, so Izraelske obrambne sile (IDF) sporočile, da so prečkale reko Litani in so blizu šiitsko večinskega mesta Nabatieh, enega največjih mest na jugu Libanona, ki ga IDF opisuje kot oporišče Hezbolaha.
Izraelski obrambni minister Israel Katz je dejal, da je IDF na zgodovinskem gradu Beaufort pri Nabatiehu postavil izraelsko zastavo, ter dodal, da je vojaški zaseg v Libanonu vzpostavil "stalno prisotnost" v regiji.
Eskalacija se dogaja potem, ko so ZDA v začetku tedna gostile četrti krog pogovorov o premirju med Izraelom in Libanonom. Libanon zahteva popolno prekinitev ognja, Izrael pa želi zagotovilo, da bo Hezbolah, ki je pogajanja zavrnil in v njih ne sodeluje, popolnoma odstranjen z juga Libanona.
Spopadi med Izraelom in Hezbolahom so se ponovno začeli, potem ko je vojaško krilo skupine marca začelo izstreljevati rakete na sever Izraela kot odgovor na vojno proti Iranu. Izrael je odgovoril z vrsto uničujočih zračnih napadov na južni Libanon in Bejrut, pri čemer je bilo ubitih 3.370 ljudi in ranjenih 10.000, so sporočili z libanonskega ministrstva za zdravje.
Ubitih je bilo tudi več kot 20 izraelskih vojakov ter štirje izraelski civilisti. Številni prebivalci skupnosti blizu meje z Libanonom so zapustili svoje domove. Izraelske šole v območju, ki se razteza 20 kilometrov južno od meje, so dobile navodilo za zaprtje, uvedene pa so bile tudi omejitve javnih zbiranj.
Medtem ko je Izrael stopnjeval operacije v Libanonu, sta Islamska republika in Washington v zastoju glede začetnega sporazuma, ki bi končal tako dejanski iranski nadzor nad ladijskim prometom v naftno bogatem Perzijskem zalivu kot tudi ameriško blokado iranskih pristanišč, kar bi lahko odprlo pot trajnemu premirju med dolgoletnima nasprotnikoma.
Iran zahteva, da vsak mirovni dogovor z ZDA vključuje tudi konec konflikta v Libanonu. Predsednik Donald Trump je v začetku tedna namignil, da je dogovor z Iranom blizu, vendar odsotnost kakršne koli napovedi po petkovem dvournem sestanku v situacijski sobi Bele hiše, agleško ji pravijo Situation Room, predstavlja nov nasprotujoč signal iz Washingtona glede možnosti dogovora s Teheranom.
Najnovejše izraelsko vojaško napredovanje lahko te pogovore zaplete, saj se Islamska revolucionarna garda in politični trdi "linijaši" v središču iranskega vojnega vodstva soočajo s pritiskom, da zagotovijo konkretne koristi, potem ko so uspešno izkoristili geografsko prevlado nad ključno Hormuško ožino in zdržali tedne vojaškega bombardiranja sredi velike gospodarske krize.
"Ta kampanja še ni končana. Stojimo enotni in odločni, da zlomimo moč Hezbolaha in dokončamo našo nalogo: zagotoviti trajno varnost prebivalcem severa," je v izjavi dejal Katz.
IDF je tisočem prebivalcev več deset mest in vasi na jugu Libanona odredil, naj zapustijo svoje domove pred napadi na cilje Hezbolaha in nadaljnjim prodorom v regijo. Razseljevanje še poslabšuje že tako težke humanitarne razmere.
Libanonski premier Nawaf Salam je dejal, da njegova država ni izbrala te vojne z Izraelom in da so pogajanja najmanj draga alternativa. "Ali pogajanja prinašajo zagotovljen rezultat? Zagotovo ne. Vendar so to najmanj draga pot za našo državo in naše ljudi v primerjavi z današnjimi alternativami," je Salam povedal novinarjem v soboto zvečer v Grand Serailu.
Izrael je v zadnjih tednih začel stopnjevati tudi operacije v Gazi, saj se pripravlja na razširitev okupacije opustošene palestinske enklave na 70 odstotkov ozemlja, v skladu z navodilom, ki ga je izdal izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Netanjahu ni navedel časovnega okvira za razširjeno zasedbo ozemlja, kar bi dodatno obremenilo izraelsko vojsko, ki je v vojni že zadnji dve leti in pol. Večfrontni konflikt, ki ga je sprožil napad Hamasa na Izrael oktobra 2023, je najdaljši in najdražji v zgodovini judovske države, saj bo po podatkih Banke Izraela do konca leta stal 405 milijard šeklov (144,5 milijarde dolarjev).
.webp){kind=icon}
