Zakaj je v slovenskih pokojninskih skladih manj denarja kot v hrvaških?

Na razpravi o prihodnosti pokojninskega sistema v Sloveniji so se pojavile vzporednice s Hrvaško. Zakaj so na Hrvaškem v tako imenovanem drugem stebru v pokojninskih skladih zbrali že okoli 25 milijard evrov, v Sloveniji pa le štiri milijarde evrov?

Glavna razlika je v sistemu. Na Hrvaškem so namreč vplačila v pokojninske sklade obvezna, je na posvetu v organizaciji Ljubljanske borze povedala Ivana Gažić, predsednica uprave Zagrebške borze, v Sloveniji pa so prostovoljna.

Boljše korporativno upravljanje

Pokojninski skladi so na Hrvaškem z lastniškimi vstopi v podjetja močno izboljšali korporativno upravljanje, je povedala Ivana Gažić. Država ima tudi veliko prvih javnih ponudb delnic (IPO), kar je delno posledica delovanja pokojninskih skladov.

Pravkar sprejeta pokojninska reforma v Sloveniji je v prvem osnutku predvidela tako imenovani opt-out sistem, po katerem bi bili vsi zaposleni samodejno vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje, bi pa se lahko nato odločili, da iz sistema izstopijo.

Sistem v reformi na koncu ni bil sprejet, nasprotovali so mu delodajalci, ki bi morali kriti del prispevkov na varčevalne račune zaposlenih.

Najprej zmanjšati obdavčitev dela

Delodajalci bodo tak sistem podprli takrat, ko bo država zmanjšala davčno obremenitev dela, je povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je zelo kritičen do visoke obdavčitve dela in nepredvidljivosti slovenskega poslovnega okolja, zaradi katerega podjetja in samostojni podjetniki sedeže prenašajo v tujino – tudi na Hrvaško.

Zadnji takšen primer je predlagana obvezna božičnica, kar je za velika multinacionalna podjetja, ki pričakujejo predvidljivo poslovno okolje, nepredstavljivo, je povedal Brodnjak.

Poteze slovenske politike so nas po Brodnjakovih besedah pripeljale v položaj, ko je Hrvaška postala veliko ugodnejše poslovno okolje. K temu so prispevali tudi pokojninski skladi, ki na veliko kupujejo delnice slovenskih borznih podjetij, tudi NLB. "Zakaj so bodoči hrvaški upokojenci lastniki desetih odstotkov NLB," je vprašal Brodnjak, "slovenski pokojninski skladi pa ne?"

Slovenci kopičimo vse več gotovine

Medtem ko so hrvaški pokojninski skladi z naložbami močno okrepili hrvaški kapitalski trg in dvignili raven korporativnega upravljanja podjetij, Slovenci denar v glavnem še vedno hranimo v gotovini. Obseg gotovine na varčevalnih računih še vedno raste, opozarja prvi mož Blaž Brodnjak. Slovenci po njegovem zaradi visokih davkov državi ne zaupamo in imamo premoženje raje bodisi v gotovini bodisi v nepremičninah.

A tudi sredstva v pokojninskih skladih niso vedno idealno naložena, saj je večina portfelja sestavljena iz nizko donosnih obveznic ali denarja, je povedal Dino Šterpin, direktor prodaje in trženja pri Triglav Pokojninski družbi. To je posledica začetnih let delovanja drugega stebra, saj so morali skladi imeti do leta 2016 zajamčen donos. Zato so denar naložili predvsem v obveznice in denar. Večina varčevalcev je nato ostala v teh najmanj tveganih, a tudi najmanj donosnih podskladih.

 

Zaradi te zgrešene alokacije varčevalci v slovenskih pokojninskih skladih beležijo oportunitetno izgubo, je povedal Štepin. Premoženje v slovenskih pokojninskih skladih bi lahko bilo dvakrat večje, kar bi nas postavilo ob bok primerljivim državam, je povedal Štepin.

Ustvaril bi se dolgoročni kapital

Drugi pokojninski steber ne rešuje le izpada denarja za pokojnine zaradi demografskih trendov, ampak ustvarja tudi dolgoročen kapital, ki se lahko vrača v gospodarstvo, je povedal Janez Kranjc, predsednik uprave Prve zavarovalnice. "Zakaj je zmanjkalo volje za uvedbo sistema opt-out?" je vprašal Kranjc.

"Brez velikih pokojninskih skladov ne bomo imeli razvitega kapitalskega trga," je opozoril. Težava je še, da je v Sloveniji le malo dovolj velikih podjetij, ki se lahko uvrstijo na borzo in s tem omogočijo vlaganje pokojninskih skladov.

Pokojninski skladi bi lahko neposredno vlagali v mala in srednja podjetja, ki jih je v Sloveniji veliko in ki potrebujejo kapital, je predlagal Kranjc. Pokojninski skladi so namreč izrazito dolgoročni vlagatelji.

Na demografske izzive je opozoril tudi Andrej Plos, predsednik uprave Save Pokojninske družbe. "Napovedi iz bele knjige o upokojevanju se uresničujejo. Leta 2050 bi razmerje lahko doseglo enega zaposlenega na upokojenca," je povedal Plos. Uvedba sistema opt-out bi bila dobrodošla, meni Plos, a prej bi bilo treba razmisliti o zmanjšanju obdavčitve dela.