Razpršeno lastništvo odpira vrata za prevzem: kdo bo kupil Vzajemno?

Z začetkom oktobra so bile pri Centralno klirinško depotni družbi (KDD) izdane delnice Vzajemne, prihodnji teden pa bo potekala tudi prva skupščina delničarjev. Ker pa jih je približno 400 tisoč, bo skupščina virtualna. Prav zaradi razpršenega lastništva bi lahko Vzajemna po uvrstitvi na borzo postala zanimiva tarča za prevzem.

Kot smo poročali, se je po odpravi prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Vzajemna preoblikovala iz zdravstvene zavarovalnice v delniško družbo. V prihodnjem letu bi tako lahko postala eden ključnih igralcev na slovenskem kapitalskem trgu. O načrtih glede morebitnega prevzema Vzajemne smo za komentar zaprosili zavarovalnice na slovenskem trgu, analitike in Novo Ljubljansko banko (NLB).

Da bi bila Vzajemna po prihodu na borzo lahko prevzemna tarča, je prvi na glas špekuliral Igor Štemberger, direktor borznoposredniške hiše Ilirika. V začetku leta je za Bloomberg Adria dejal, da bi se lahko pojavil potencialni prevzemnik, po njegovi oceni kakšna druga zavarovalnica, ki bi bila pripravljena plačati višjo ceno. "Ne vemo, kakšne okoliščine nas bodo pričakale ob kotaciji delnic Vzajemne na borzi," je dodal. 

Ljubljanska borza v zadnji četrtini leta res nima razloga za skrb, saj je obseg prometa že presegel celoletnega lanskega, borzni indeks SBITOP pa je od začetka leta pridobil 60 odstotkov, s čimer se uvršča med najdonosnejše na svetu. K podražitvi domačih izdajateljev so prispevali tudi mali vlagatelji, njihovo število pa se po oceni borznikov povečuje.

Štemberger rast borze v letošnjem letu povezuje tudi z uvedbo individualnih naložbenih računov (INR), ki prihajajo prihodnje leto. Prav ti naj bi rešili dilemo novih delničarjev Vzajemne, kdaj prevzeti delnice in ali jih takoj prodati.  

Koga bi lahko zanimala Vzajemna?

"Če bi bila morda kakšna zavarovalnica pripravljena prevzeti Vzajemno (konsolidacija), bi ponudila višjo ceno od takratne tržne. Koliko višjo – ne vemo. Ali se bo res pojavil prevzemnik – ne vemo," je dejal direktor Ilirike. Vprašanje smo naslovili na zavarovalnice, prisotne na slovenskem trgu, ker pa sta vsaj največji dve delniški družbi, enoznačnega odgovora nismo prejeli.

"Skladno s strateškimi usmeritvami si nenehno prizadevamo za krepitev poslovanja tako na trgih, kjer smo že prisotni, kot tudi širše v mednarodnem prostoru. Pri tem ne izključujemo morebitnih prevzemnih aktivnosti, če se pojavijo primerne priložnosti," so sporočili iz Skupine Triglav. O vseh tovrstnih primerih javnost obveščajo pregledno in enakomerno, skladno s statusom borzne družbe. 

Tudi Pozavarovalnica Sava je kot javna delniška družba zavezana k spoštovanju zakonodaje in pravil o razkrivanju notranjih informacij, zato morebitnih poslovnih načrtov, strateških razmislekov ali interesov v povezavi z drugimi družbami ne morejo komentirati.

Bolj jasni so bili v Generali zavarovalnici: "Podrobno spremljamo dogajanje na slovenskem trgu, vendar pa trenutno ne načrtujemo morebitnih strateških partnerstev ali prevzemov deleža v Vzajemni."

V Zavarovalnici Grawe o morebitnem strateškem partnerstvu ali prevzemu deleža Vzajemne še niso razmišljali.

 

O vstopu v lastništvo zavarovalnic pa razmišlja Brodnjak

Poleg za zavarovalnice pa bi morda bila Vzajemna zanimiva tudi za NLB. Prvi mož največje banke v regiji Blaž Brodnjak je pred kratkim na dogodku Ljubljanske borze povedal: "Opažamo, da banke vstopajo v lastništvo zavarovalnic, za to si prizadevamo tudi mi." 

NLB že ima izkušnje z zavarovalnicami, saj je leta 2003 ustanovila Zavarovalnico Vito, potem pa je morala pred petimi leti prodati 50-odstotni delež v Zavarovalni skupini Sava. Vita je zdaj največja bančna življenjska zavarovalnica na slovenskem trgu.

V NLB uradno odgovarjajo, da so vedno odprti za prevzemne priložnosti, če se te pojavijo. Taktično zmogljivost za združitve in prevzeme ocenjujejo na do štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive. Konkretnega primera sicer ne komentirajo, ker so prav tako kot zavarovalnici delniška družba.

"Ne opažamo bančnih prevzemov zavarovalnic. Tudi v preteklosti se je veliko povezav med bankami in zavarovalnicami izkazalo za neučinkovito," razmišlja Matej Šimnic, direktor področja analiz pri Capital Genetics. Pričakovane sinergije so bile po njegovih besedah pogosto zelo majhne, lastništvo v zavarovalnici pa banki še zlasti v kriznih časih prinaša precejšnje finančno breme. 

"Za banke je mogoče bolj zanimiv vstop v zavarovalniško posredništvo, to pa jim daje tudi večjo fleksibilnost pri prodaji najbolj dobičkonosnih produktov različnih zavarovalnic," ocenjuje sogovornik. Vzajemna se še vedno usmerja predvsem na zdravstvena zavarovanja, kar dodatno omejuje sinergije. 

"Banke želijo zaradi dodatne marže in tudi zmanjšanja tveganja neplačil strankam prodati zavarovanje kreditiranega premoženja, v primeru večjih zneskov pa tudi življenjska zavarovanja. Vzajemna je glede na trenutni poslovni model za banke težko ta košček mozaika," je prepričan Šimnic. Kot dodaja, je večja verjetnost, da se za prevzem odloči katera od zavarovalnic.

Dobiček šele leta 2028?

Vzajemna je minulo leto končala v rdečem: čisti poslovni izid obračunskega obdobja je znašal -1,6 milijona evrov, leto prej -19,2 milijona evrov (v letu 2023 je upoštevanih -27 milijonov evrov čistega poslovnega izida iz nedelujočega poslovanja). Kljub temu kapital Vzajemne močno presega zakonsko določeno minimalno raven glede na obseg in naravo poslovanja ter s tem povezana tveganja.

 

 

V Vzajemni ocenjujejo, da bo z uresničevanjem strateških ciljev pozitivno točko preloma poslovanja dosegla najpozneje do leta 2028. To pomeni, da uprava Vzajemne predvideva, da bo še v času strateškega načrtovanja družba prešla iz obdobja prestrukturiranja in izgube v čas, ko bodo prihodki kritični stroški in izgube pokriti ter bo družba začela ustvarjati čisti dobiček.

Vzajemna si sicer želi širitev v bančno zavarovalništvo, del strategije pa je tudi odhod na tuje trge: "V ospredju letošnjih aktivnosti je Hrvaška, ki jo prepoznavamo kot prvo naravno izbiro za mednarodno rast," so zapisali v letnem poročilu.

Vzajemna je lani delovala kot Skupina Vzajemna: je 51-odstotna lastnica družbe Aristotel, 60-odstotna lastnica Dentalnega centra Varuh zdravja, 100-odstotna lastnica družbe Barsos-MC in 49-odstotna lastnica družbe Center celostne oskrbe.