Kandidat za ministra za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom poudaril, da Slovenija že dve desetletji razvojno zaostaja za primerljivimi državami, saj produktivnost in BDP na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU stagnirata.
Opozoril je, da bi lahko Slovenijo v prihodnjih letih po gospodarski razvitosti prehitele države, kot so Češka, Litva in Poljska, poroča RTV Slovenija.
Kot glavni razlog za zaostajanje je navedel pomanjkanje reform, nizko dodano vrednost gospodarstva, premajhne investicije in preveč administrativnih ovir. Po njegovem mnenju mora Slovenija postati "država prebojev, ne izgovorov", pri čemer je zagovarjal konstruktiven dialog med državo, gospodarstvom, zaposlenimi in znanostjo.
Preberi še
E-pismo: Vsi Janševi možje
Janez Janša prihaja v četrti različici predsednika vlade.
30.05.2026
Janez Janša že četrtič slovenski premier
Spremljamo izredno parlamentarno sejo, na kateri poslanci glasujejo o mandatarju.
22.05.2026
Janez Janša ali Robert Golob - pomemben dejavnik ali šum za indeks SBITOP?
Parlamentarne volitve v Sloveniji marca niso pustile vidnejše sledi na indeksu SBITOP.
24.04.2026
Milijonarji med poslanci? Kdo so poslanci z najvišjimi plačami in najdaljšim stažem
Koliko zaslužijo poslanci v Sloveniji? In kako dolge so njihove poslanske kariere?
10.04.2026
Logar je poudaril, da si ministrstva ne želi prevzeti zato, da bi delilo sredstva, temveč zato, da bi začelo odpravljati ovire, ki so se po njegovih besedah nakopičile v zadnjih treh desetletjih. Cilj njegovega mandata bo povečanje produktivnosti in ustvarjanje pogojev za več tehnoloških prebojev, investicij ter višjo dodano vrednost.
Kot pozitiven primer je izpostavil Krko, ki po njegovih besedah dokazuje, da je mogoče tudi v Sloveniji graditi uspešna podjetja z visoko dodano vrednostjo.
Med prioritetami je navedel tudi boljše povezovanje znanosti in gospodarstva, spodbujanje uporabe umetne inteligence, privabljanje tujih investicij ter učinkovitejše delovanje države. Opozoril je, da v slovenskih bankah leži več kot 30 milijard evrov prihrankov, ki bi jih bilo treba bolj usmeriti v razvojne naložbe.
Glede združitve gospodarskega in delovnega resorja je dejal, da želi novo ministrstvo postati platforma za socialni dialog. Sindikate vidi kot legitimne predstavnike zaposlenih in ne kot oviro pri reformah. Po njegovih besedah so za uspešno prestrukturiranje gospodarstva nujni sodelovanje delodajalcev, delojemalcev in inovatorjev ter odprt dialog o potrebnih spremembah.
Predstavitev kandidata je po približno treh urah prekinil časovni okvir seje, razprava pa se bo nadaljevala v torek.
Vrtovec za hitrejše postopke
Poslancem se je predstavil tudi kandidat za ministra za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec. Kot osrednji prioriteti svojega mandata izpostavil pospešitev gradnje ključne prometne infrastrukture in izvedbo drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), poroča RTV SLovenija.
Vrtovec je napovedal, da bo med prvimi nalogami reorganizacija novega ministrstva, ki bo znova združilo področji infrastrukture in energetike, ter pregled finančnega stanja infrastrukturnih institucij. Ob tem je poudaril, da največja težava pri državnih investicijah ni pomanjkanje denarja, temveč dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, pridobivanja dovoljenj in različne blokade projektov. Zato napoveduje poseben zakon (lex specialis), s katerim bi pospešili pripravo in izvedbo strateških energetskih in infrastrukturnih projektov.
Napoved nočnega dela na avtocestah
Na področju prometne infrastrukture je napovedal širitev avtocestnega križa, pospešitev gradnje tretje razvojne osi ter nadaljnje vlaganje v železniško omrežje. Posebej kritičen je bil do počasnega izvajanja del na avtocestah in napovedal več nočnega dela na gradbiščih, predvsem na najbolj obremenjenih odsekih. Kot primer je navedel območje Postojne, kjer želi dela čim prej preseliti tudi v nočni čas, da bi zmanjšali prometne zastoje.
Foto Bobo
Velik poudarek je namenil tudi energetiki. Med ključnimi projekti je izpostavil JEK2, ki ga vidi kot enega od strateških projektov države, pri katerih po njegovem mnenju ne bi smelo prihajati do dolgotrajnih administrativnih zapletov in blokad. Po njegovih besedah Slovenija potrebuje jasno energetsko strategijo in dolgoročno načrtovanje infrastrukturnih ter energetskih naložb do leta 2040.
Prihodnja vlada bo, kot je napovedal, preverila tudi rabo premoga. Lignit, ki ga izkopavajo v Velenju, je po njegovih besedah predvsem zaradi emisijskih kuponov zelo drag, zato si bo nova vlada pri Evropski komisiji poskušala izboriti oprostitev plačevanja kuponov. Zeleni prehod z opuščanjem fosilnih goriv je označeval kot "zablodo entuziastične aktivistične politike". "Ta vlada ne bo govorila, da drv ne rabimo," je po poročanju RTV SLovenija dejal Vrtovec.
Na področju hidroenergetike pa je med ključnimi projekti navedel čim hitrejšo umestitev v prostor treh hidroelektrarn na srednji Savi in začetek gradnje hidroelektrarne Mokrice.
Vrtovec je omenil tudi naložbe z dvojno rabo in tesnejše povezovanje energetike z obrambnim sektorjem. Pri tem vidi priložnosti predvsem na področju vodikovih tehnologij, hranilnikov energije, kibernetske varnosti in drugih naprednih tehnologij.
Vrtovec je danes dobil podporo odbora, zanj je glasovalo osem poslancev, pet hih je bilo proti.
Dopolnjeno s predstavitvijo Jerneja Vrtovca.