Zgodbe tedna: Kitajci v Luki Koper, višina božičnic, obisk ECB v Ljubljani

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Pretovor v Kopru, sestavljanje pri sosedih: Nova kitajska ofenziva na trg EU

Čeprav se je srečanje med Donaldom Trumpom in Xi Jinpingom v Busanu končalo s premirjem, je obema velesilama jasno: ZDA morajo vzpostaviti lastne verige redkih mineralov, Peking pa alternativne trge za zaščito pred nepredvidljivimi carinskimi politikami Američanov. Zaradi prekomernih kapacitet in brutalne domače konkurence Kitajska svoj izvozni fokus preusmerja v Evropo, ki postaja tudi cilj dislocirane kitajske industrije.

Medtem ko je Zahodna Evropa zaradi geopolitičnih vezi z ZDA do kitajskih investitorjev previdnejša, sta Srednja in Vzhodna Evropa (CEE) postali osrednje sidrišče kitajskega kapitala. Domači koncerni krčijo kapacitete, kitajske družbe pa vstopajo v nastali vakuum. "Problem evropske industrije ni le Trump, ampak tudi zgrešena politika Evropske komisije, ki poudarja zeleni prehod na račun visokih ekoloških dajatev in cen energentov," razloge za deindustrializacijo EU, ki odpira vrata Kitajski, pojasnjuje ekonomist Matej Lahovnik z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Zadnje poročilo inštituta Merics in skupine Rhodium Group razkriva, da je 50-odstotno rast kitajskih naložb (FDI) v Evropi, ki so lani dosegle 10 milijard evrov, poganjala izključno regija CEE. Cilj teh 'greenfield' projektov je jasen: vzpostavitev dobavnih verig za e-vozila znotraj meja EU, da se izogne carinam.

Kako visoke božičnice in nagrade bodo slovenska podjetja izplačevala letos

To je verjetno eno pogostejših vprašanj ob koncu leta ali na razgovoru za zaposlitev. Zaradi jesenske odločitve slovenske vlade o obvezni božičnici oziroma zimskem regresu pa še toliko bolj. Obvezno božičnico je vlada napovedala sredi septembra, pri čemer se je nanjo kmalu vsul plaz kritik iz gospodarstva.

Nato so sredi novembra poslanci na seji potrdili zimski regres, ki je postal nova delavnopravna pravica. Prejemek je določen v vrednosti polovice minimalne plače, kar za leto 2025 znaša 639 evrov. Skrajni rok za izplačilo so določili najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plač za november tekočega koledarskega leta. V primeru plačilne nesposobnosti podjetja je določen tudi daljši rok za izplačilo. Zimski regres je oproščen tudi plačila prispevkov za socialno varnost do vrednosti polovice minimalne plače, smo pisali.

Zbrali smo letošnje zneske.

Strmoglavljenje slovenskega kriptovanca: policija poziva oškodovance, naj se oglasijo

Policija nadaljuje preiskavo oškodovanja vlagateljev v kriptokovanec magnetix. Morebitne oškodovance poziva, naj se obrnejo na policijo. Policija je prejela več prijav v primeru magnetix, a so bile prijave anonimne, so iz policije odgovorili za Bloomberg Adria. "Zadeva je trenutno v fazi preverjanja obstoja elementov morebitnega kaznivega dejanja," so sporočili iz Generalne policijske uprave.

"Pri preiskovanju tovrstnih primerov so ključnega pomena oškodovanci, saj lahko le oni natančno pojasnijo, kako naj bi bili preslepljeni, katere obljube so jim bile dane, kaj ni bilo izvedeno ter kakšna morebitna materialna škoda jim je nastala," so sporočili iz policije.

O zadevi je policija obvestila tudi Finančno upravo Republike Slovenije.

Kaj analitiki napovedujejo indeksu S&P 500 v letu 2026 in kje se skrivajo pasti

Bliža se konec leta 2025, vodilne svetovne investicijske banke pa objavljajo napovedi ali pričakovanja za gibanje indeksa S&P 500 v letu 2026 – in večina je precej optimističnih. Za številne vlagatelje je to presenetljivo, saj trg že zdaj beleži rast – ob makroekonomski negotovosti in naraščajoči zaskrbljenosti zaradi pretiranih pričakovanj. A banke računajo na vrsto dejavnikov, ki bi lahko dodatno potisnili referenčni borzni indeks navzgor.

Morgan Stanley napoveduje, da je pred tveganimi razredi sredstev močno leto v okolju ugodne monetarne in fiskalne politike, pri čemer naj bi ameriške delnice presegle druge svetovne trge. Pričakujejo, da se bo indeks S&P 500 v naslednjih 12 mesecih povzpel na 7.800, kar je 14 odstotkov višje od trenutne ravni, v primerjavi z denimo sedemodstotno pričakovano rastjo japonskega TOPIX in štiriodstotno rastjo MSCI Europe.

Naložbena strategija, ki kljubuje šokom: kako sestaviti 'all-weather' portfelj

Pandemija covida-19, vojne, energetska kriza, rekordna inflacija, kriptoevforija, tehnološki razcvet, ki ga je spodbudila umetna inteligenca (AI), trgovinska prerivanja zaradi nove carinske politike ZDA … To je le del dogajanj, ki so v zadnjih nekaj letih pretresla globalno gospodarstvo in na kapitalskih trgih povzročila pomembne spremembe vrednosti različnih naložbenih instrumentov. Pravzaprav se svet danes spreminja z nevideno hitrostjo, zaradi česar nestabilnost na trgih morda še nikoli ni bila večja.

V takih razmerah se postavlja vprašanje, ali lahko vlagatelji učinkovito zaščitijo svoje premoženje oziroma ustvarijo donos tudi v obdobjih neprekinjenih gospodarskih in tržnih šokov. Prav to je ideja t. i. "portfelja za vse čase" (all weather portfolio), naložbene strategije, ki jo je razvilo ameriško podjetje za upravljanje premoženja Bridgewater Associates pod vodstvom svojega ustanovitelja Raya Dalia.

EU mobilizira ruske milijarde, ECB svari: 'Na kocki je verodostojnost evra'

Evropska unija se je pri snovanju nadaljnje pomoči Ukrajini znašla v pravno-finančnem primežu. V trezorjih belgijske klirinške hiše Euroclear leži okoli 200 milijard evrov sredstev ruske centralne banke, ki so v središču dileme o pomoči Ukrajini v zanjo najbrž najbolj kritičnem trenutku skoraj štiriletne vojne.

Po pravkar sprejetem proračunu za prihodnje leto si bo morala Ukrajina ob 18,5-odstotnem primanjkljaju na tujih trgih izposoditi vsaj 45 milijard evrov. Država naj bi po ocenah Mednarodnega denarnega sklada v letih 2026 in 2027 potrebovala vsaj 135 milijard evrov. Skoraj tretjino poračuna namreč porabi za obrambne izdatke, pri čemer ZDA v želji po hitrem končanju vojne stopnjujejo pritisk na Kijev in mu odrekajo logistično, vojaško in finančno pomoč. Zato naj bi ji 90 milijard evrov zagotovila EU.

Aleš Kovačič

 

Bankir ECB Philip R. Lane v Ljubljani posvaril pred pretirano rastjo plač

V sredo je imel v prostorih Banke Slovenije svoj govor eden najvplivnejših snovalcev evropske denarne politike. Obisk Philipa R. Lana, člana izvršilnega odbora ECB in njenega glavnega ekonomista, prihaja v trenutku, ko je evrsko gospodarstvo na prelomnici med popuščanjem inflacijskih pritiskov in iskanjem novega zagona v svetu, kjer pravila globalne trgovine ne veljajo več, kritični čezatlantski odnos pa je – v vseh svojih dimenzijah – 'v predelavi'.

Če predsednica centralne banke ECB Christine Lagarde predstavlja politični obraz in komunikacijsko moč emisijske banke, Lane velja za njeno intelektualno hrbtenico. Kot glavni ekonomist institucije je Irec tisti, ki drži roko nad utripom podatkov in modelov, ki narekujejo režim dvigovanja ali sproščanja obrestnih mer v evroobmočju.

Lane, nekdanji guverner irske centralne banke in profesor na Trinity Collegeu v Dublinu, je znan po pragmatizmu.

Digitalna težka industrija: AI ne golta le milijard, ampak megavate

Umetna inteligenca ni le podatkovna meglica v oblaku, ampak težka industrija 21. stoletja. Je vroča, neverjetno draga in predvsem energetsko intenzivna. Medtem ko se vrstijo ugibanja o oblikovanju borznega balona tehnologije umetne inteligence (AI), v ozadju teče tiha bitka za kilovate, ki poganjajo podatkovne centre za trening in delovanje kleptalnikov. Tekma, ki bo določila zmagovalce nove dobe.

"Partnerstvo med OpenAI in Nvidia načrtuje namestitev vsaj 10 gigavatov Nvidijine infrastrukture," o naraščajočih potrebah za ameriške tehnološke velikane, t. i. hiperscalerje, pravi ekonomist Anže Burger s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Za primerjavo pojasni, da je nazivna moč jedrske elektrarne Krško "okrog 0,7 GW".

Digitalna revolucija je trčila ob fizične omejitve našega planeta.

Konec "vikend bolnišk"? Podjetja plačujejo ceno, država pa zaostruje nadzor

V Sloveniji je vse več bolniških odsotnosti in te postajajo resno breme tako za delodajalce kot za zdravstveno blagajno. Prvih 30 dni nadomestila v celoti krijejo podjetja, nato pa breme preide na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) – kar ob rastočem številu odsotnosti še krepi pritisk na že tako obremenjen zdravstveni sistem.

Vlada je na terenski seji v Mariboru prejšnji teden potrdila obsežen sveženj sprememb, namenjen zajezitvi absentizma in večjemu nadzoru nad odobritvijo bolniških dopustov. Nove zakonske spremembe podrobneje določajo režim gibanja zavarovanca med bolniško odsotnostjo in urejajo t. i. laični nadzor, ki ga je že do zdaj izvajal ZZZS, po novem pa bodo lahko zaposlili več nadzornikov.

Padajo novi rekordi: kaj poganja silovito rast srebra

Cene srebra na promptnem trgu so v petek poskočile na približno 58 dolarjev za unčo. Cena se je od začetka leta skoraj podvojila. V začetku januarja je namreč znašala okoli 30 dolarjev na unčo. Kakšni so razlogi za tako strmo rast?

Rast cene podpirajo naraščajoča upanja na znižanje obrestnih mer ameriške centralne banke Federal Reserve decembra, dotoki v borzne sklade, podprte z blagom, ter vztrajajoča omejena ponudba, piše Bloomberg.

Nizke zaloge v skladiščih.

Prerivanje na dražbi: 99 dražiteljev, cena poletela za 111 odstotkov

Stanje na nepremičninskem trgu ostaja divje. To se je znova izkazalo na dražbi stanovanja v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani je oktobra razpisalo dražbo v izvršilnem postopku ene izmed fizičnih oseb, v četrtek se je odvila spletna prodaja stanovanja.

Na drugi dražbi je bilo naprodaj trisobno stanovanje na naslovu Privoz 3a na ljubljanskih Prulah. Skupno meri 66,2 kvadratnega metra, od tega bivalne površine zavzemajo 59,2 kvadratnega metra, 2,7 kvadratnega metra zasteklena loža in 3,5 kvadratnega metra klet. Obsega hodnik, jedilnico, dnevno sobo z izhodom v ložo, kopalnico in dve sobi.

Visoka cena odvrnila kupce s prve dražbe.

Depositphotos

 

Kupujem stanovanje kot naložbo (III. del): kdaj bi se povrnil nakup v Kranju?

V prvih dveh delih serije člankov o naložbenem nakupu stanovanja smo preverili smiselnost nakupa v Celju in Mariboru. Številke so pokazale, da nakup ni najboljša naložba – donosnost je nizka, a to Slovencev ne odvrača od nakupov. Kako je v Kranju? Po koliko letih se povrne naložbeni nakup v tem mestu oziroma kakšna je letna donosnost? V Kranju je število transakcij v prvi polovici medletno upadlo za 15 do 20 odstotkov, hkrati pa je bila rast cen v prvi polovici leta med največjimi v državi, je Gurs zapisal v polletnem poročilu.

Orsolya Györke, AutoWallis: Čehi imajo večjo kupno moč od Slovencev

Evropski trg avtomobilskih trgovcev se v zadnjih letih pospešeno spreminja. V panogi prihaja do konsolidacije, tudi v Sloveniji. V letu 2020 je madžarska skupina AutoWallis od družine Mankoč prevzela največjo prodajalno vozil BMW v Ljubljani. Družba, ki kotira na madžarski borzi, na leto ustvari več kot milijardo evrov prihodkov, kar je skoraj dvakrat več od Porscheja Slovenije. V devetih mesecih je skupina prodala več kot 39 tisoč vozil. Za primerjavo, na slovenskem avtomobilskem trgu je bilo v istem času registriranih 44.400 avtomobilov. 

V letu 2022 so prevzeli še trgovca Avto Aktiv. Pred dnevi so odprli prenovljeno ljubljansko prodajalno Wallis Motor ter jo združili z Avto Aktivom pod blagovno znamko AutoWallis. Na odprtju smo govorili z direktorico marketinga pri AutoWallis Group Orsolyo Györke.

Celoten pogovor lahko preberete tukaj.