Več kot dve tretjini podjetij (67,1 odstotka), katerih lastniki so starejši od 65 let, nima pripravljenega načrta za prenos lastništva. V prihodnjem desetletju bo lastnike zamenjalo več kot tisoč podjetij, je pokazala raziskava Univerze v Ljubljani, ena izmed možnih rešitev nasledstvene krize pa je zakon o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD).
Vlada je po treh letih obljub konec julija potrdila predlog omenjenega zakona, nato pa so potekali manjši vsebinski oziroma tehnični popravki. Po prvi obravnavi so sprejeli še nekaj amandmajev, v ponedeljek pa bodo zakon drugič obravnavali poslanci v DZ.
"Zakon bo začel veljati po novem letu. Glede davčne obravnave spremembe niso predvidene," so odgovorili na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki je pripravljalo zakon v sodelovanju z drugimi ministrstvi.
Preberi še

Obujanje zadrug: Kako daleč je zakon o solastništvu delavcev?
Delavske odkupe podjetij v tujini financirajo tudi bančni velikani, kaj pa pri nas?
23.09.2024

Kaja Batagelj: 'Ne verjamem v družinsko ustavo'
Intervju s Kajo Batagelj o generacijskem prenosu družbe Postojnska jama.
05.10.2025
Jure Knez: Čas te vlade je čas izgubljenih priložnosti
Podjetniški pospeševalnik Katapult, ki ga je ustanovil Jure Knez, med najuspešnejšimi v Evropi.
26.07.2025
Gre za prvi zakon, ki sistemsko ureja vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij po vzoru mednarodnih praks, kot je ameriški model ESOP (angl. Employee Stock Ownership Plan). Zakon določa model, pri katerem se lastnik prostovoljno sam odloči, da delež podjetja postopno proda zaposlenim, ti pa ga odplačujejo prek posebne lastniške zadruge. Zadruga je po novem modelu posredni lastnik podjetja, kar pomeni, da zaposleni v času zaposlitve z deleži ne morejo prosto razpolagati ali jih obdržati po odhodu iz podjetja.
Slovenija bi lahko postala prva država v EU, ki zakonodajno uvaja ta model, podobne razprave pa potekajo še na Danskem in Irskem.
"Gre za velik civilizacijski premik v Sloveniji, lahko nam je žal, da ga nismo imeli v obdobju, ko nas je zadela največja gospodarska kriza in ko so podjetja stavila na menedžerske odkupe in z velikimi finančnimi vzvodi poskušala priti v lastništvo posameznikov," je zakon opisal premier Robert Golob.
Dodal je, da gre pri tem zakonu za rešitev na podlagi socialnega dialoga, zato je rešitev bolj vzdržna, bolj trajna in verjetno preživi tudi ideološko zamenjavo vlad. "Verjamem, da bi ta zakon moral preživeti vse vlade," je prepričan Golob.
Raziskava kaže, da bi tretjina lastnikov malih in srednjih podjetij razmislila o prenosu lastništva na zaposlene.
Vložek do 300 evrov prinaša dividende
Med podjetniki je sicer najbolj priljubljena možnost prenosa lastništva družinsko nasledstvo, a to ni vedno mogoče, sledita prodaja konkurenčnemu podjetju in nato odkup, ki ga izvedejo zaposleni. S čim bo država motivirala lastnike, da bi podjetje predali v roke zaposlenih?
Izkušnje iz tujine so zelo pomenljive: po podatkih mednarodnih raziskav imajo podjetja v lasti zaposlenih med drugim večjo produktivnost (od osem do 12 odstotkov), prispevajo k večji gospodarski rasti (čeprav jih je samo 0,1 odstotka, je njihov neposredni prispevek k večji gospodarski rasti 0,8 odstotka) in dosegajo boljše poslovne rezultate.
Kogar ti podatki ne prepričajo, pa je vlada poskrbela za davčne bombončke, saj predlog zakona predvideva davčne spodbude tako za lastnike kot za zaposlene, pa tudi določene varovalke proti izčrpavanju podjetij. Takšna so pravila igre:
V shemo mora biti vključenih vsaj 75 odstotkov zaposlenih, ta prag pa bo v nekaterih primerih težko doseči, se sliši iz gospodarskih krogov.
Obvezni delež delavcev v lastniški zadrugi ne sme presegati 300 evrov.
Vsak član lastniške zadruge ima pri glasovanju en glas.
Lastniška zadruga ima občni zbor, nadzorni odbor ali preglednika in predsednika ali upravni odbor.
Izplačila lastniške zadruge se obdavčijo kot dividenda, torej s 25-odstotno stopnjo, ta pa se vsakih pet let članstva znižuje.
Pripis vrednosti na osebni kapitalski račun delavca ni obremenjen niti z dohodnino niti s prispevki za socialno varnost.
Lastniki, ki delež matične družbe prodajo lastniški zadrugi, so upravičeni do 20-odstotnega znižanja davčne osnove od dobička. S tem želijo prepričati lastnike, da delež družbe prodajo lastniški zadrugi namesto zunanjemu kupcu ali investitorju.
Članstvo v lastniški zadrugi preneha s smrtjo, prenehanjem delovnega razmerja člana v matični družbi ali vključeni družbi, s prenehanjem lastniške zadruge ali izstopom.
Zakon pa določa tudi nekatere omejitve:
V času članstva v lastniški zadrugi delavec ne more koristiti naslednjih posebnih davčnih obravnav dohodka:
- posebno vrednotenje bonitete, zagotovljene v obliki zagotovljene pravice do nakupa oziroma pridobitve delnic ali deležev, v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino,
- posebne davčne obravnave za delavce inovativnih zagonskih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in
- olajšave pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost v skladu z zakonom, ki ureja udeležbo delavcev pri dobičku.
"Srebrni cunami" bo pustošil tudi na Hrvaškem
Po raziskavi Univerze v Ljubljani je tri četrtine slovenskih podjetij družinskih, več kot polovica lastnikov pa je starejših od 56 let. Skoraj petina jih je že presegla 65 let. Med podjetji, katerih lastniki so starejši od 65 let, jih 67 odstotkov nima načrta za nasledstvo.
"Podobne izzive imajo tudi na Hrvaškem in baltske države," je na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide dejala profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Polona Domadenik Muren. Tudi tam namreč iščejo ustrezne sisteme in modele, da bi lastnikom, ki so podjetja ustanavljali v 90. letih prejšnjega stoletja, olajšali ta generacijski prenos na naslednje lastnike.
"Po podatkih nekaterih raziskav je pripravljenost za vključitev zaposlenih v lastništvo večja pri mlajših ali pa pri tistih, ki so že nekoliko starejši, torej starejši od 55 let," navaja Domadenik Muren. Predvsem mlajši lastniki podjetij se po njenih besedah zavedajo, da brez svojih zaposlenih, ki bodo gradili to podjetje, dolgoročno ne bodo uspešni.