Leto dni po uvedbi carin na kitajske električne avtomobile smo pogledali, kakšne posledice je imela odločitev za evropske in slovenske potrošnike. Spomnimo, Evropska komisija je konec oktobra uvedla carine na električne avtomobile, proizvedene na Kitajskem. Ob 10-odstotni splošni carini, ki velja tudi za avtomobile, proizvedene na drugih trgih, morajo kitajski proizvajalci ob uvozu poravnati še carine v vrednosti od 7,8 do 35,3 odstotka.
Iz industrije in okoljskih organizacij so odmevala opozorila, da bodo carine pomenile višje cene za evropske potrošnike ter da bi ukrep lahko upočasnil oziroma oviral zeleni prehod zaradi manj dostopnih vozil. Leto zatem smo preverili cene priljubljenih električnih modelov in jih primerjali s časom pred uvedbo carin.
Električni modeli kljub carinam cenejši
Primerjava priljubljenih električnih modelov, ki so bili na voljo tudi v 2024, je pokazala, da so se električni modeli praviloma pocenili. Od 13 modelov se jih je pocenilo osem. Dva avtomobila sta ohranila isto ceno, podražili pa so se trije. V povprečju se je cena 13 modelov pocenila za slabe tri odstotke. Gre za udarne cene po trenutno veljavnih cenikih. Prodajne cene so lahko še nižje.
Preberi še
Jože Podgoršek, KGZS: 'Ko na kmetijah cene padajo, se to v maloprodaji ne odrazi'
'Če ne bomo kupovali domače hrane, je kmetijstva konec,' je prepričan sogovornik.
10.10.2025
Iz tega lahko zaključimo, da so se električni avtomobili pocenili kljub uvedbi carin na kitajske električne avtomobile. Dodati pa je treba, da kitajski proizvajalci kljub carinam vstopajo na evropski trg in ponujajo električne modele. Te vseeno mešajo štrene domačim proizvajalcem, vendar ne toliko, kot bi jih, če carin ne bi bilo. ''Če ne bi bilo carin, bi bila kitajska vozila za polovico cenejša od evropskih, kar pomeni, da bi bila penetracija kitajskih vozil občutno hitrejša,'' nam je nedavno povedal Marko Femc iz družbe Plan-net Avto.
Ni mogoče z gotovostjo trditi, kaj bi se dogajalo s cenami, če carine na kitajske električne avtomobile ne bi uvedli, vendar bi bile pocenitve gotovo še višje. Kako se je maščeval Xi Jinping? Kitajska je 20. junija znižala prag za 10-odstotni davek na potrošnjo na luksuzne avtomobile z 1,3 milijona juanov (156 tisoč evrov) na 900 tisoč juanov (108 tisoč evrov). Ta sprememba je prizadela predvsem vozila višjega cenovnega razreda. Ukrep je gotovo pripomogel k upadu prodaje evropskih proizvajalcev, ki se mučijo na kitajskem trgu in izgubljajo tržne deleže.
Kitajska odgovorila s carinami na svinjino
Kitajska je lanskega junija začela antidumpinško preiskavo evropske prašičereje. Septembra je proti EU uvedla antidumpinške carine na svinjino v vrednosti od 15,6 do 62,4 odstotka. Kitajsko ministrstvo je sporočilo, da so po enoletni preiskavi ugotovili, da so izvozniki iz EU kitajski trg preplavili s svinjino in proizvodi iz svinjine, kar je domačim proizvajalcem povzročilo precejšnjo škodo.
Evropski proizvajalci so opozarjali na hude posledice za industrijo, ki jo že pestijo padajoče povpraševanje, izbruhi bolezni in naraščajoči stroški. EU je največji svetovni izvoznik svinjine, saj v tujino izvozi približno 13 odstotkov letne proizvodnje, Kitajska pa je njen največji kupec. Po ocenah S&P Global so Španija, Danska in Nizozemska na Kitajsko prodale svinjino v vrednosti več kot 2,5 milijarde dolarjev letno.
Cene svinjine v EU so že pred uvedbo carin upadale, z uvedbo carin pa se bo stanje v panogi še zaostrilo. Analitiki so dejali, da dajatve ne bodo bistveno zvišale kitajskih potrošniških cen, bodo pa zmanjšale marže za izvoznike EU, hkrati pa povečale pritisk na evropski notranji trg s svinjskim mesom.
Depositphotos
Zakaj se ceni svinjina?
V EU spremljajo odkupne cene svinjine različnih kakovosti. V povprečju se je cena v zadnjem tednu v EU znižala za odstotek na 189,2 evra za sto kilogramov. Na mesečni ravni je bila pocenitev 6,8-odstotna, na medletni ravni pa 7,9-odstotna. Cena svinjine (kakovosti S) na tedenski ravni je v Sloveniji ostala nespremenjena. Na mesečni ravni so se cene znižale za 4,7 odstotka, na letni ravni pa za 8,9 odstotka. Za sto kilogramov svinjine kakovosti razreda S je bilo nazadnje potrebnih 216,1 evra, kažejo podatki Evropske komisije.
''Primerjava s povprečnimi odkupnimi cenami na večletnem nivoju pa kaže, da so te še vedno nad povprečjem (2020-2024). V letu 2024 so bile odkupne cene bistveno višje kot v preteklih letih, tako da se zdaj trg približuje večletnemu povprečju,'' je pojasnila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).
Na trgu EU presežna svinjina
''Do znižanja odkupnih cen svinjskega mesa v EU prihaja zaradi presežka svinjine na trgu,'' pojasnjujejo iz Skupine Farme Ihan. Dodajajo, da je izvoz pomemben del prodaje, zato je trg ranljiv za izbruhe bolezni ali uvedbe carin. ''Zaradi carin, ki jih je Kitajska uvedla za uvoz svinjine iz EU, se je izvoz evropskih proizvajalcev svinjine občutno zmanjšal, kar se odraža v povečani količini svinjskega mesa v EU.''
Poudarjajo, da je stroškovno cena svinjine višja kot na borzi, nižanje cen pa ni posledica nižanja stroškov. ''Ti namreč ostajajo visoki oziroma se celo povečujejo zaradi dražje energije, goriva, dela in transporta.'' Našteli so še regulativne, zdravstvene in okoljske pritiske s področja zakonodaje, standardov dobrobiti živali, okoljskih zahtev ter nadzora bolezni, ki ustvarjajo dodatne stroške.
Profesor Emil Erjavec z Biotehnične fakultete je dodal, da so cene višje zaradi cikličnega nihanja ponudbe. ''Konkretno vpliva predvsem to, da so imeli azijski trgi posebne težave s prašičjo kugo in da se je evropska prašičereja prilagodila zvišanim cenam in povpraševanju s povečanim staležem. Zdaj se te razmere umirjajo.'' Omenil je še, da prihaja do sprememb prehranskih navad v razvitejšem delu EU, kar se odraža v manjši porabi rdečega mesa. Potrošnike od porabe odvaja tudi pojav afriške prašičje kuge v Evropi. Poudarja tudi veliko elastičnost ponudbe in povpraševanja, ki vodi do večjih nihanj cen.
Zakaj se nižje cene ne odrazijo v trgovinah?
V Skupini Farme Ihan zanikajo, da se cene višajo. Vztrajajo, da so cene svinjine v trgovini že dlje časa stabilne. Erjavec pa je pojasnil, da je to rezultat šibke vertikalne povezanosti znotraj oskrbne verige. ''To velja predvsem v naši regiji, manj v razvitejšem delu Evrope, kar pomeni, da posamezni členi ne prenašajo v celoti cene na višjo raven.'' Dodaja, da mesna industrija kupuje praviloma tam, kjer je surovina cenejša, ter prodaja, kot ji trg omogoča.
Na KGZS izpostavljajo slabo samooskrbo s prašičjim mesom v Sloveniji. ''Slovenske klavnice tako odkupijo razmeroma majhne količine svinjskega mesa, zato so fiksni stroški klavnic v primerjavi s tujino višji. Slovenske odkupne cene mesa sledijo cenam v sosednji Avstriji, cene v trgovinah pa oblikujejo večinoma veletrgovci, ki niso v slovenski lasti. Tako so potrošniki in proizvajalci pod vse večjim pritiskom oblikovanja cen iz tujine.''
''Zaradi carin, ki jih je Kitajska uvedla za uvoz svinjine iz EU, se je izvoz evropskih proizvajalcev svinjine občutno zmanjšal, kar se odraža v povečani količini svinjskega mesa v EU,'' pojasnjujejo iz Skupine Farme Ihan.
Dodajajo, da se pri odkupu in predelavi nad kmeti izvaja pritisk, saj kljub slabi samooskrbi s prašičjim mesom konkurirajo preostalim državam članicam. ''Ker so tudi drugi deležniki v verigi podvrženi konkurenčnosti in pritiskom, tako del pritika prenesejo na proizvajalce, del pa na potrošnika v obliki višjih cen na trgovskih policah.''
Prašičereja v resni krizi
V Skupini Farme Ihan se novim tržnim razmeram kratkoročno ne morejo prilagajati, opozarjajo. ''Trenutno se situaciji prilagajamo predvsem z optimizacijo stroškov in procesov, vendar to verjetno ne bo zadostovalo, če bo borzna cena dalj časa ostala nizka.'' Pravijo, da imajo v tem primeru dve možnosti. ''Ali poslujemo z izgubo (in upamo na državno podporo), dokler se trg ne stabilizira, ali pa drastično zmanjšamo čredo prašičev.''
Erjavec potrjuje, da je panoga v Sloveniji in vseh državah jugovzhodne Evrope v resni ekonomski krizi. To pripisuje razmeram na širših trgih, ''kjer sta značilna povečanje obsega in rast storilnosti, čemur regija ne more slediti dovolj hitro''. Težave vidi v organiziranosti, kje graditi farme, in znanju. Dodaja, da je tudi širša mesna industrija v konsolidaciji in resni strukturni krizi. Sektor oskrbe s svinjino je zaradi pomanjkanja kadrov, financ za razvoj in prevelike razdrobljenosti v pretresu in na udaru. ''Zahteval bi koordinirano akcijo lastnikov, nove tržne prijeme, investicije in še kaj. Morda tudi drugačno strategijo držav, ki se s tem sektorjem ne ukvarja veliko,'' ocenjuje.
.webp){kind=icon}
