Ste kupili ljudsko obveznico? Izračunali smo realni donos do danes

Podatki kažejo, da je bila v zadnjih dveh letih inflacija neusmiljen nasprotnik skoraj vseh naložbenih razredov – razen delnic. Vlagatelji v okolju visoke inflacije pri varnih naložbah dolgoročno izgubljajo realno vrednost svojega premoženja, tudi ljudska obveznica, ki je davčno ugodneje obravnavana.

Ljudska obveznica ostaja zanimiva izbira za tiste, ki želijo ohraniti nominalno vrednost svojega vložka, a ne zagotavlja realne rasti. Po drugi strani pa delniški trgi ostajajo edina naložbena pot, ki lahko inflacijo trajno preseže – a le za vse, ki so pripravljeni prevzeti večje tveganje.

Prihranki v ljudski obveznici niso varni pred inflacijo 

Donose še pred inflacijskim učinkom nižajo stroški, ki jih prinaša posamezni naložbeni instrument, in davek na kapitalske dobičke, razen pri ljudski obveznici in depozitih, ki sta deležna ugodnejše davčne obravnave.

Analiza donosnosti, v kateri smo primerjali ljudsko obveznico, bančne depozite, mešane vzajemne sklade ter delniška indeksa evropski STOXX600 in ameriški Nasdaq, razkriva jasno sliko: inflacija in stroški poslovanja skoraj v celoti izničijo donose pričakovano varnih naložb. Za izračun smo predpostavili, da je vlagatelj vložil 30 tisoč evrov, kar je najbližje povprečnemu znesku vložka v ljudsko obveznico, vzeli pa smo obdobje od prve izdaje ljudske obveznice do danes.

Vlagatelj, ki je v prvo izdajo ljudske obveznice vložil 30 tisoč evrov, je po približno letu in pol prejel okoli 1.500 evrov neto obresti (zanemarimo, da so dejansko izplačane enkrat letno). To pomeni bruto donos okoli petih odstotkov, vendar po upoštevanju inflacije, ki je v tem obdobju znašala 5,3 odstotka, realni donos potone v negativnih 0,3 odstotka. Vsaj davčnih obveznosti v tem primeru ni.

Druga izdaja ljudske obveznice, ki prinaša 2,75-odstotno letno obrestno mero, ima trenutno še nekoliko manjši realni donos. Ker do prvega kuponskega izplačila še ni prišlo, se donos do danes giblje okoli –2,4 odstotka, kar pomeni, da vlagatelji trenutno izgubljajo predvsem zaradi inflacije. Če bi inflacija v prihodnjih treh letih ostala na ravni okoli 2,5 odstotka, bi vlagatelj ob dospetju dosegel realni donos komaj okoli 0,3 odstotka, kar pomeni ohranitev, ne pa povišanje vrednosti denarja.

Čeprav ljudska obveznica ne prinaša bajnih donosov, pa ostaja med najbolj trgovanimi instrumenti na ljubljanski borzi – promet s prvo izdajo je letos presegel šest milijonov evrov. "Pred leti skoraj ni bilo poslov z obveznicami, danes pa se trguje z osmimi različnimi," pravijo z Ljubljanske borze.

Depoziti: najmanj tvegani, a realno v minusu

Bančni depoziti, ki so lani povprečno prinašali med 2,1 in 2,5 odstotka obresti za eno- do dvoletno ročnost, so po upoštevanju inflacije ustvarili realno izgubo med 2,2 in tremi odstotki. Povprečna kratkoročna obrestna mera je bila namreč v letu 2024 pri 1,42 odstotka, pri dolgoročnih vlogah pa pri 2,44 odstotka. Treba je sicer omeniti, da slovenske poslovne banke pri oblikovanju depozitne politike niso sledile depozitni obrestni meri ECB, ki je bila takrat blizu štirih odstotkov.

 

Vrednost vezanih sredstev se tako realno ni povišala ne glede na to, da imajo depoziti ugodnejšo davčno obravnavo in so tako rekoč brez dodatnih stroškov z izjemo odprtega bančnega računa. Čeprav ostajajo najvarnejša naložba, v obdobju višje inflacije vlagateljem ne zagotavljajo ohranitve kupne moči.

Vzajemni skladi prehiteli inflacijo, delnice močno v vodstvu

Pri mešanih vzajemnih skladih so donosi v zadnjih dveh letih znašali v povprečju razmeroma visokih 14,5 odstotka letno, vendar po odbitju vstopnih, upravljavskih in izstopnih stroškov ter davka vlagateljem ostane približno 2,5 odstotka realnega donosa. 

Ti skladi, ki vsebujejo tako obvezniške kot delniške elemente, lahko v ugodnih razmerah vsaj delno presežejo inflacijo. Čeprav so stroški za leto in pol držanja razmeroma visoki, pa dolgoročno ne odžrejo toliko donosa, saj so denimo vstopni stroški enkratni. Z daljšim obdobjem vlaganja se znižuje davek na kapitalske dobičke, ki manjša donos.

Najbolj donosni so bili tudi tokrat delniški trgi. Evropski indeks STOXX600 je v zadnjih dveh letih pridobil okoli 10,3 odstotka nominalno, kar ob 25-odstotni davčni stopnji pomeni 2,4 odstotka realnega donosa ob upoštevanju inflacije.

Ameriški tehnološki indeks Nasdaq pa je v istem obdobju zrasel za 23,6 odstotka, kar vlagateljem prinaša okoli 12,4 odstotka realnega donosa – daleč največ med vsemi analiziranimi naložbami. Če v omenjena indeksa vlagatelj vlaga prek tujih trgovalnih platform, se lahko v določenih primerih tudi skorajda povsem izogne stroškom.