Hrvaška ima kapital, Slovenija potencial: kako okrepiti investicijsko moč?

 Kljub napredku v v zadnjem desetletju Slovenija pri razvoju institucionalnega vlaganja še vedno zaostaja za številnimi državami srednje in vzhodne Evrope. Govorili smo z večjimi institucionalnimi vlagatelji pri nas in čez mejo, vsi pa v en glas opozarjajo na strukturo pokojninskega sistema in manj likviden trg kapitala.

Pri iskanju dobrih primerov nam ni treba daleč – sosednja Hrvaška ima zaradi obveznega drugega pokojninskega stebra precej močnejši bazen institucionalnih vlagateljev. "Na Hrvaškem pomembno vlogo pri institucionalnih vlagateljih igrajo pokojninski skladi. Njihova prednost izhaja iz obveznega drugega stebra, ki jim zagotavlja stabilne in visoke prilive," poudarja Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva v OTP banki.

Slovenski pokojninski skladi so po njegovih besedah zaradi manjšega obsega sredstev in strožjih omejitev glede likvidnosti naložb manj prilagodljivi. Tudi v Skupini Triglav, ki so po njihovi oceni največji institucionalni vlagatelj v državi, opozarjajo na razmeroma majhen obseg prostovoljnih pokojninskih shem. "Drugi steber je prostovoljen in s tem omejen po obsegu sredstev, zato se razvija počasneje kot v državah, kot je Hrvaška, kjer so obvezni skladi ključni institucionalni vlagatelji," pravijo.

Ali je to res ključ do uspeha, smo vprašali PBZ Croatia Osiguranje, ki upravlja obvezne pokojninske sklade. "Drugi pokojninski steber je na Hrvaškem glavni generator institucionalnega povpraševanja po domačih vrednostnih papirjih," odgovarjajo, hkrati pa dodajajo, da sta tudi velikost in likvidnost slovenskega trga še vedno omejeni.

 

 

Institucionalni vlagatelji 'prisiljeni' iskati drugje

"Manjše število borznih družb in relativno skromnejši obseg trgovanja v primerjavi z drugimi državami EU zmanjšujejo privlačnost trga za večje institucionalne vlagatelje," menijo v PBZ Croatia Osiguranje.

Podobno tudi pri Triglavu pravijo, da so zaradi manjše likvidnosti domačega kapitalskega trga institucionalni vlagatelji pogosto prisiljeni iskati naložbe v tujini. "Zavedanje o pomenu dolgoročnega varčevanja med prebivalstvom še vedno na nizki ravni, kar zmanjšuje prilive v pokojninske, vzajemne in druge podobne sklade," dodajajo.

Koliko slovenskih naložb pa ima največji institucionalni vlagatelj pri nas? "Prizadevamo si ohranjati uravnotežen pristop med domačimi in tujimi naložbami, ciljni deleži domačih delnic pa so praviloma omejeni z likvidnostjo trga, številom izdajateljev in velikostjo posameznih pozicij," pravijo na Triglavu.

Pri obvezniškem delu portfeljev imajo domače obveznice še vedno pomembno vlogo, zlasti državne in izbrane korporativne izdaje, vendar nizka izdaja novih papirjev in majhna globina trga zmanjšujeta možnosti za večje pozicije.

V Modri zavarovalnici premoženje nalagajo predvsem v globalno razpršene finančne naložbe, da se izognejo idiosinkratičnim tveganjem, vendar ostajajo tudi pomemben domači vlagatelj – v slovenske naložbe imajo vloženih dobrih 700 milijonov evrov. "V zadnjem obdobju smo povečali tudi vključenost domačih alternativnih skladov," dodajajo. Hkrati poudarjajo, da je cilj pokojninskega varčevanja doseganje dolgoročno stabilnega donosa ob zmernem tveganju. 

Ali so slovenski skladi premalo investirani v Sloveniji, je na dogodku Ljubljanske borze razmišljal tudi Janez Kranjc, predsednik uprave Prve zavarovalnice: "Včasih bi rekel, da ne. Če razmišljamo, kaj lahko vrnemo slovenski družbi, pa je odgovor drugačen."

Slovenske delnice pa prepričajo Hrvate

Čeprav so domači pokojninski skladi pri vlaganju v domače delnice bolj previdni, pa so te izjemno privlačne za hrvaške upravljavce pokojninskih prihrankov. In to se jim je letos lepo obrestovalo. Kljub skromni likvidnosti je namreč ljubljanska borza v zadnjem letu prinesla nadpovprečne donose.

Donosnosti regionalnih borznih indeksov je primerjal Medved: indeks SBITOP je v zadnjem letu pridobil več kot 50 odstotkov, medtem ko sta hrvaški CROBEX in poljski WIG20 pridobila približno 25 odstotkov, avstrijski ATX pa se je podražil za približno 30 odstotkov. "To pomeni, da so slovenske delnice dosegale večjo rast od navedenih trgov," ugotavlja Medved.

Tudi v PBZ Croatia Osiguranje potrjujejo privlačnost slovenskih podjetij: "Pri vlaganju v slovenske delnice nas pritegnejo močne bilance, nizka zadolženost in stabilni denarni tokovi. Poleg tega visoka kakovost korporativnega upravljanja in nadpovprečni dividendni donosi krepijo zaupanje vlagateljev."

Po njihovih besedah so slovenska podjetja zgodovinsko trgovala s popustom glede na regionalne multiplikatorje, kar je institucionalnim vlagateljem zagotavljalo varnostno rezervo. Letos se je ta razlika zmanjšala, kar po njihovem mnenju kaže, da je trg prepoznal prejšnjo podcenjenost.

 

 

Kaj bi pospešilo razvoj institucionalnega vlaganja?

Glavni vzvod bi bila samodejna vključitev v drugi pokojninski steber z možnostjo izstopa (opt-out model).

"To je ukrep, ki se je v številnih evropskih državah izkazal za zelo učinkovitega pri povečanju obsega varčevanja," poudarjajo v Skupini Triglav, enako pa predlaga tudi Medved iz OTP banke: "Pri tem je ključna privzeta vključitev zaposlenega prebivalstva – dodatno pa bi država lahko pripomogla z davčnimi spodbudami za drugi in tretji steber, s čimer bi povečala možne vplačane zneske," pravi sogovornik.

Pokojninska reforma ni prinesla sprva načrtovane samodejne vključitve zaposlenih v dodatno pokojninsko zavarovanje. "Začetno predlagana samodejna vključitev zaposlenih z možnostjo izstopa ni zajeta v predlogu, ampak smo predvideli samo obveznost delodajalca za izbiro ponudnika prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja," je ob pripravi reforme za Bloomberg Adria pojasnila Aleksandra Klinar Blaznik z ministrstva za delo.

V Modri zavarovalnici menijo, da bo pokojninska reforma kljub temu varčevalcem prinesla večjo fleksibilnost tako v času varčevanja kot pri izplačilih. "Gre za spremembe, ki bodo po naši oceni pozitivno sprejete in bodo spodbudile dodatna vplačila v pokojninske sklade," dodajajo, s čimer se sklicujejo na možnost daljšega varčevanja v delniških skladih.

Reforma prinaša pomembno novost tudi za podjetja z več kot 10 zaposlenimi, ki še nimajo sklenjenega dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj bodo morali z zaposlenimi opraviti razgovor o vključitvi v dodatno pokojninsko zavarovanje. 

Triglav med sistemske ukrepe uvršča še davčne spodbude za dolgoročne oblike varčevanja in več kakovostnih priložnosti za domače naložbe – npr. več IPO, sekundarnih izdaj in infrastrukturnih projektov.