Delavcev bo primanjkovalo, a v katerih poklicih? Kakšen bo vpliv AI?

Napoved trga dela razkriva, po katerih kadrih naj bi bilo v prihodnjih letih največ povpraševanja. Naj mladi napovedi upoštevajo pri izbiri izobraževanja?

Ali je sploh mogoče napovedati, kakšno bo povpraševanje po delavcih vse do leta 2039? Ministrstvo za delo je to poizkusilo v nedavno objavljeni analizi in napovedi trga dela.

Nekatere napovedi niso niti zahtevne niti presenetljive - z vplivom demografskih trendov na prvem mestu. Zaradi staranja prebivalstva in upokojevanja bo na trgu dela primanjkovalo kadrov, delovna mesta pa se bodo zapolnila predvsem s tujci, ugotavlja poročilo.

Umetna inteligenca, geopolitična tveganja, obramba

Drugi vidiki so veliko bolj nepredvidljivi. Na primer vpliv umetne inteligence.

"Ne le, da se bo zaradi razvoja in uporabe umetne inteligence število delovnih mest in poklicev lahko znižalo, ampak se bodo verjetno radikalno spremenila tudi znanja in spretnosti, ki bodo potrebna za opravljanje delovnih nalog, in sicer na načine, ki jih je težko napovedati," je v uvodu v analizo zapisal Gonzalo Caprirolo, vodja službe za analizo in razvoj ministrstva za delo.

 

Na negotovosti ocen potreb trga dela vplivajo še carine in geopolitična tveganja, ki so že prispevali k počasnejši gospodarski rasti. Tudi naraščajoči izdatki za obrambo lahko še dodatno vplivajo na dinamiko trga dela, saj bi v času, ko se ponudba domače delovne sile zmanjšuje, še bolj zaostrili kompromise pri razporejanju delovne sile, ugotavljajo avtorji poročila.

Ponudba delovnih mest bo večja od povpraševanja

Katerih poklicev bo na trgu najbolj primanjkovalo, če se bodo uresničile napovedi iz analize?

Največ prostih delovnih mest v letih od 2025 do 2029 bo za strokovnjake za vzgojo in izobraževanje, zdravstvene strokovnjake, kovinarje in strojne mehanike. 

Približno 47 odstotkov prostih delovnih mest, ki bodo ustvarjena, bo za srednješolsko izobraženi kader, medtem ko jih bo 43 odstotkov za delavce s terciarno izobrazbo.

V naslednjih štirih letih bo povpraševanje po delovni sili letno za več kot 5000 delovnih mest presegalo ponudbo, ugotavlja analiza.

Pomanjkanje učiteljev in zdravnikov

Najbolj bo primanjkovalo univerzitetno izobraženih kadrov, na nekaterih področjih dela več kot tisoč na leto. Gre za delovna mesta, ki jih bo težje zapolniti s tujimi delavci zaradi potrebnega znanja slovenskega jezika ali specifičnih znanj.

Med njimi so učitelji in vzgojitelji, njih bo primanjkovalo okoli 1.470 na leto oziroma 3-4 krat več kot bo znašala ponudba. In zdravniki, ki jih bo primanjkovalo okoli tisoč na leto, kar je 5-krat več kot bo znašala ponudba, sodeč po izsledkih analize.

Visoko izobraženih kadrov bo primanjkovalo tudi zaradi "nizke konkurenčnosti Slovenije na področju plač v primerjavi z drugimi državami EU". Med razlogi je visoka obdavčitev plač.

 

Avtorji poročila napovedujejo, da se bodo izzivi pomanjkanja delovne sile v prihodnje še poglobili in bodo omejevali gospodarsko rast, zadovoljstvo državljanov s storitvami in konkurenčnost gospodarstva.

Podatki zavoda za zaposlovanje sicer kažejo, da delodajalci trenutno najtežje najdejo kadre z nižjo stopnjo izobrazbe. Najbolj iskani so vozniki težkih tovornjakov, delavci za preprosta dela, čistilci, varilci, kuharji, natakarji in zdravstveni oskrbovalci.

Kako ravnati v času negotovosti?

Kako naj ravnajo mladi, ki se šele odločajo za poklic oziroma šolo? Naj upoštevajo napovedi na trgu dela?

Mladi so v težavah, saj se bodo zaposlovali v poklicih, ki šele nastajajo, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedala direktorica zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.

 

 

"To seveda predstavlja izziv za mlade, ko se odločajo za nadaljnje izobraževanje, saj velikokrat ne vedo, katero srednjo šolo ali študij izbrati, da bodo kompetence, ki jih bodo pridobili, prenosljive tudi v poklice prihodnosti," je povedala Barbo Škerbinc. Tudi če se bodo zaposlovali v bolj "klasičnih" poklicih, so spremembe zaradi uvajanja umetne inteligence, digitalizacije, avtomatizacije in podobno stalno prisotne.

Preveč je arhitektov, oblikovalcev, filozofov ...

Po podatkih zavoda za zaposlovanje delodajalci največje pomanjkanje kadra v prihodnosti pričakujejo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, nastanitvenih in gostinskih dejavnostih ter v izobraževanju.

Zavod predvideva, da bo v prihodje primanjkovalo učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih. 

Podobno se predvidevajo primanjkljaji v različnih poklicih v zdravstvu (zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti, osebni asistenti, socialni oskrbovalci) ter v različnih skupinah strokovnjakov – inženirji gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, veterinarjev in strokovnjakov za računovodstvo in revizijo.

Katerih kadrov je preveč? Zadnja raziskava Poklicni barometer zavoda za zaposlovanje kaže presežek arhitektov, grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, filozofov, umetniških ustvarjalcev, pa tudi fotografov, tajnikov, poslovnih sekretarjev in telefonistov.