Katera slovenska podjetja zaposlenim še vedno omogočajo delo od doma

Skoraj 60 odstotkov svetovne delovne sile danes vsaj del delovnega časa dela na daljavo. Sprememba, ki jo poganjata tehnologija in zahteva po večji prilagodljivosti, pomembno vpliva na produktivnost, zadovoljstvo zaposlenih in način delovanja podjetij, poroča spletna platforma Been Remote.

Delo na daljavo, nekoč izjema, se je v zadnjih letih uveljavilo kot eden ključnih elementov sodobnega delovnega okolja. Zaposleni cenijo večjo svobodo pri organizaciji časa, manj stresa zaradi prevoza in boljše ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem. Podjetja pa na drugi strani ugotavljajo, da fleksibilnost lahko poveča učinkovitost, zmanjša stroške poslovanja in razširi dostop do globalnega nabora talentov.

V poročilu Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum) iz leta 2024 je zapisano, da naj bi se do leta 2030 število digitalnih zaposlitev povečalo na približno 92 milijonov. Takšna delovna mesta se glede na podatke večinoma pomikajo proti višje plačanim poklicem, saj rast beležijo predvsem globalna digitalna delovna mesta z višjimi dohodki, medtem ko se nižje plačane vloge zmanjšujejo, nova delovna mesta pa nastajajo predvsem v segmentu srednje- in visokoprihodkovnih poklicev.

"Nič več ugodnost, ampak znak zaupanja"

Tudi v Sloveniji je število podjetij, ki ponujajo delo od doma, v zadnjih letih skokovito naraslo, kažejo podatki karierno zaposlitvenega portala MojeDelo.com. V primerjavi z letom 2019 pred pandemijo covida 19 se je število slovenskih podjetij, ki ponujajo delo od doma, povišalo za kar 615 odstotkov, rast pa se je v zadnjem letu umirila, ugotavljajo.

V kadrovski agenciji Competo potrjujejo, da je delo od doma po pandemiji koronavirusa res postalo uveljavljena praksa pri marsikaterem slovenskem delodajalcu. Navadno gre za enega do tri dni na teden, kjer narava dela to dopušča. "Podjetja tega ne izpostavljajo več kot ugodnost, ampak kot znak zaupanja in zrelosti odnosa do dela. Ko ni več potrebe po nadzoru, lahko pride do prave odgovornosti," je prepričana Laura Smrekar iz Competa.

Po izkušnjah Smrekarjeve je vsaj delno delo od doma danes tudi zelo zaželeno pri iskalcih zaposlitve. "To je ena prvih stvari, ki jih ljudje danes preverijo. Sploh tisti, ki že zdaj delno delajo od doma. Težko si predstavljajo, da bi šli v okolje, kjer bi morali biti pet dni v pisarni. Po drugi strani pa je to tudi močan magnet za tiste, ki danes te možnosti nimajo."

"Tudi v Adecco Slovenija pri razpisih opažamo, da se fleksibilnost dela vse pogosteje pojavlja kot konkurenčna prednost delodajalcev, ki je na strani kandidatov postala eden od prvih treh motivatorjev za menjavo delovnega mesta," trdi Urška Lovšin iz tega podjetja in dodaja, da še zlasti mlajši kandidati in strokovnjaki v digitalnih panogah izražajo močno željo po fleksibilnosti.

Delo od doma je najpogostejše v panogah, kjer je mogoče večino nalog opravljati digitalno in kjer fizična prisotnost ni nujna. Med vodilnimi so informacijska tehnologija, trženje in komunikacije, medijske in ustvarjalne dejavnosti, finance ter svetovanje. Močno je razširjeno tudi v izobraževanju, predvsem pri spletnem poučevanju, ter v administrativnih in podpornih službah. Skupni imenovalec teh panog je uporaba tehnologije, ki omogoča učinkovito sodelovanje, nadzor nad projekti in dostop do podatkov od kjerkoli.

Kadrovniki ugotavljajo, da je fleksibilnost še zlasti zaželena med mlajšimi kandidati in strokovnjaki v digitalnih panogah. Foto: Depositphotos

Zanimalo nas je, kako na delo od doma gledajo nekateri najbolj prepoznavni slovenski delodajalci.

NLB

V Novi ljubljanski banki (NLB) so si že pred epidemijo prizadevali, da bi zaposlenim, ki jim je narava dela to dopuščala, omogočili delo od doma, epidemija pa je te procese dodatno pospešila, so nam povedali. "V NLB imajo zaposleni možnost t. i. hibridnega načina dela. Gre za kombinacijo dela od doma in dela v pisarnah v razmerju 4 : 1."

Dodajajo, da so njihove izkušnje s hibridnim načinom dela pozitivne, tako da na ta način v NLB trenutno dela približno tretjina vseh zaposlenih v banki. Ugotovili so, da številnim zaposlenim delo od doma ustreza in jim ponuja prednosti, med katerimi sta predvsem lažje usklajevanje službenega in zasebnega časa ter časovni prihranek pri vožnji do poslovnih prostorov.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je pred časom spregovoril, kakšna bo banka NLB leta 2030. Iz številk je razvidno, da bo občutno kadrovsko vitkejša, več kot pol pa jih bo večji del časa delalo od doma. 

OTP Banka

"Zaposlenim omogočamo delo od doma do osem delovnih dni v mesecu, in sicer v primerih, ko narava dela to omogoča in fizična odsotnost zaposlenega z delovnega mesta nima negativnega vpliva na organizacijo dela," nam zaupajo pri OTP banki, kjer so, kot pravijo, uspešno vzpostavili kombinacijo dela od doma in v pisarni. "S takšnim pristopom smo dosegli večje zadovoljstvo zaposlenih, saj lahko lažje usklajujejo poklicne obveznosti z zasebnim življenjem."

Petrol

Tudi pri Petrolu omogočajo delo na daljavo kot eno izmed prilagodljivih oblik dela, ki zaposlenim olajša usklajevanje službenih obveznosti z zasebnim življenjem. "Gre predvsem za možnost občasnega dela od doma, kadar to dopuščajo narava dela in organizacijske potrebe posamezne enote ob predhodnem dogovoru z vodjo," pojasnjujejo. Delo na daljavo omogočajo zlasti za delovna mesta, kjer se naloge lahko izvajajo samostojno in kjer fizična prisotnost ni nujna, kot je to pogosto pri administrativnih, projektnih, razvojnih, IT in analitičnih področjih dela.

"Naše izkušnje kažejo, da premišljeno uveden hibridni način dela spodbuja večje zadovoljstvo ter ohranja zavzetost zaposlenih. Ključni pri tem so odprta komunikacija, redno sodelovanje z vodji ter kultura zaupanja, ki omogoča, da ostane učinkovitost visoka, tudi ko del ekipe dela na daljavo," pravijo pri Petrolu.

Krka

Iz službe za odnose z javnostmi v Krki v Novem mestu pojasnjujejo, da v farmacevtski industriji tehnično-tehnološki procesi in zahteve mednarodnih standardov kakovosti ne omogočajo povsem fleksibilnih urnikov, prav tako določeni procesi zaradi tehnoloških specifik potekajo neprekinjeno vse dni v tednu.

Zaradi uskladitve proizvodnih, prodajnih, distribucijskih ter preostalih aktivnosti, je možnost in način uvedbe fleksibilnih oblik dela odvisna predvsem od delovnih procesov, poudarjajo. "Kjer narava dela to dopušča, zaposlenim omogočamo fleksibilne oblike dela, med katerimi je tudi občasno delo od doma za nekatera delovna mesta."

Tudi pri Krki izpostavljajo, da občasno delo od doma ne vpliva negativno na produktivnost, temveč prispeva k večjemu zadovoljstvu tistih zaposlenih, ki jim tak način dela ustreza. "Ključno je, da se fleksibilne oblike dela uvajajo v skladu z naravo delovnih procesov, ob jasnih pravilih in ustrezni komunikaciji, kar omogoča ohranjanje visoke ravni kakovosti dela ter dobrega timskega sodelovanja," so prepričani pri Krki.

Novartis

Pri Novartisu Slovenija zaposlenim omogočajo hibridni način dela, ki združuje delo od doma in prisotnost v pisarni. "Hibridno delo je namenjeno predvsem tistim funkcijam, kjer fizična prisotnost ni nujna ves čas – to vključuje pisarniška delovna mesta, terensko delo in druge podobne funkcije. Zaposleni imajo možnost, da v dogovoru z vodjo oblikujejo način dela, ki jim omogoča optimalno usklajevanje poklicnih obveznosti z zasebnim življenjem," sporočajo pri Novartisu.

Tudi njihove izkušnje kažejo, da tak model dela pozitivno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, saj jim nudi večjo avtonomijo, boljše ravnotežje med delom in prostim časom ter večjo osredotočenost na rezultate.  

Zavarovalnica Triglav

Zaposleni, katerih narava dela to omogoča in si tega želijo, lahko delo od doma opravljajo dvakrat tedensko oziroma največ 10 dni v mesecu, v primeru izrednih razmer pa tudi več, pravijo pri Zavarovalnici Triglav.

"V naši zavarovalnici poteka tudi pilotni projekt hibridnega delovnega mesta, ki določenim službam oz. področjem omogoča večji obseg dela od doma. Zaposleni v teh službah lahko delo od doma opravljajo trikrat tedensko katerikoli delovni dan v tednu, skladno z dogovorom z neposrednim vodjem." Pojasnijo, da delo od doma lahko opravlja več kot tri četrtine zaposlenih v Zavarovalnici Triglav, njihove interne raziskave pa kažejo, da si večina zaposlenih želi hibridnega načina dela, v katerem delo od doma opravljajo v kombinaciji z delom v prostorih delodajalca.

Endava

Delo od doma je zelo razširjeno tudi v IT-panogi. V podjetju Endava so vpeljali hibridni model dela na globalni ravni, ki je prilagojen potrebam in zahtevam posameznih ekip. "Sodelavce spodbujamo, da prihajajo v pisarno dva dni na teden, pri čemer jim prepuščamo avtonomijo pri izbiri dni in razporejanju časa v pisarni." Hibridni model dela velja za vse vrste delovnih mest, poudarjajo pri Endavi, kjer se zavedajo, da je prav fleksibilnost ključna za uspeh.

"Kombinacija dela na daljavo in v živo krepi sodelovanje, spodbuja inovativnost ter povečuje splošno vključenost zaposlenih," sklenejo.  

Irska v vrhu, Italijani še vedno v pisarnah. Kje je Slovenija?

Po podatkih raziskave Global Survey of Working Arrangements (G-SWA), izvedene konec leta 2024 in v začetku 2025 med zaposlenimi z univerzitetno izobrazbo v 40 državah, zaposleni po svetu v povprečju od doma delajo 1,2 dneva na teden.

V Evropi so razlike izrazite: kot ugotavlja Statista za leto 2024 največ dela na daljavo beležijo na Irskem, kjer kar več kot petina zaposlenih dela od doma, sledijo ji Finska, Belgija in Švedska.

Na drugi strani lestvice so države z bolj tradicionalno delovno kulturo, kot sta Italija in Grčija, kjer od doma dela manj od pet odstotkov zaposlenih. Sodeč po podatkih, imata najmanjši delež zaposlenih, ki delajo od doma, Bolgarija in Romunija. V Sloveniji je leta 2024 glede na podatke Statiste od doma delalo slabih sedem odstotkov zaposlenih.

Za natančnejši vpogled smo se obrnili na Inšpektorat RS za delo, kjer so potrdili, da je med 1. januarjem in 13. oktobrom letos delo na domu v Sloveniji opravljalo 50.133 oseb.

Raziskave kažejo, da na razširjenost dela od doma vplivajo predvsem struktura gospodarstva, stopnja digitalne pripravljenosti podjetij ter kulturni odnos do fleksibilnosti in nadzora - torej, v kolikšni meri vodstva zaupajo svojim zaposlenim in kako hitro se podjetja prilagajajo novim načinom dela.