Avstrijski kapital: zvestoba Sloveniji, a potrpljenje zaradi davkov in birokracije kopni

V času, ko se slovenski politični parket pregreva v predvolilni vročici, postaja vrzel med uradnimi ocenami vladajoče politike in realnostjo gospodarstva vse bolj očitna, skorajda otipljiva. Medtem ko vlada vztraja, da za razvoj gospodarstva stori dovolj, podjetniki na drugi strani slikajo bistveno bolj turobno podobo okolja, ki ga označujejo za nestimulativno, nepredvidljivo in dušeče. V takšnih trenutkih, ko so domača stališča pogosto obremenjena s politično prtljago, je za realno oceno smiselno pogledati z očmi zunanjih opazovalcev, tistih, ki imajo v igri svoj kapital, a niso neposredno vpeti v domače volilne manevre.

Avstrijska podjetja, ki so s svojo kapitalsko in trgovinsko prisotnostjo hrbtenica tujih neposrednih naložb v Sloveniji, so v svoji najnovejši oceni razmer nastavila ogledalo, v katerem se zrcali precej neprijetna podoba slovenske ekonomske realnosti.

"Slovenija je že od osamosvojitve pomemben trg in partner za avstrijsko gospodarstvo," je na včerajšnji predstavitvi rezultatov ankete o gospodarski in investicijski klimi v Sloveniji med avstrijskimi podjetji, ki delujejo pri nas, uvodoma povedal Wilhelm Nest, direktor Advantage Austria Ljubljana.

Gospodarska prepletenost na preizkušnji  

Z neposrednimi naložbami FDI v vrednosti 4,8 milijarde evrov je Avstrija največji investitor v slovensko gospodarstvo, v okviru katerega posluje 1.150 avstrijskih družb, ki zaposlujejo več kot 20 tisoč ljudi. Bilateralne trgovine v blagu in storitvah je za 9,2 milijarde evrov, s čimer je Avstrija peti najpomembnejši partner, Slovenija pa 11. za naše severne sosede. Slovenija je tudi eden največjih kupcev avstrijskega blaga in storitev, eden največjih na svetu, je še poudaril Nest.

Wilhelm Nest, direktor Advantage Austria Ljubljana; Aleš Kovačič

Raziskava o gospodarskem ozračju v Sloveniji je bila izvedena med 60 avstrijskimi podjetji oziroma tistimi z večinskim tujim kapitalom v zadnjem četrtletju 2025. Rezultati so mešani, glede (ne)stimulativnosti poslovnega okolja pa kar neobetavni. Anketiranci opozarjajo na negativen trend izrazitega poslabšanja gospodarskega razpoloženja, ob sočasnem razmeroma stabilnem poslovanju. Številke so zgovorne in bi morale skrbeti vsakega snovalca ekonomske politike: kar 52 odstotkov anketiranih podjetij ocenjuje, da se je splošna gospodarska klima lani v primerjavi z letom 2024 poslabšala, 43 odstotkov ne zaznava občutnih sprememb, samo pet odstotkov pa poroča o izboljšanju. Ugotovitve tako kažejo zelo zadržano razpoloženje avstrijskih vlagateljev, kar sovpada s kritiko in pesimizmom domačih kolegov.

Pri tem Nest opozarja, da je rezultate treba jemati z rezervo, kajti ekonomska slika je v Avstriji slaba (predvidevanja rasti lanskega BDP se gibljejo od stagnacije do 0,3 odstotka), podobno tudi v Nemčiji, ki je ključen trgovinski partner tako Slovenije kot tudi Avstrije. Njihove napovedi za letos niso občutno boljše, saj jih 38 odstotkov meni, da se bo klima še poslabševala, le 12 odstotkov pa pričakuje izboljšanje.

Zanimiva je razlika med splošnim sentimentom in vidikom pričakovanj v poslovanju posameznih družb. Na mikroravni so namreč ta presenetljivo odporna. Podjetja za prihodnost napovedujejo izboljšanje naročil, krepitev poslovanja, zasedenosti zmogljivosti, novih zaposlitev, medtem ko so pri naložbah prav tako zadržani.

 

"Razmere vidim veliko bolj pozitivno, kot kaže anketa," je dejal Hannes Gürtl, direktor zavarovalne družbe Wiener Städtische v Ljubljani. "Za nas je Slovenija pomemben strateški trg, na katerem dosegamo stabilno rast, v zadnjih dveh letih se je ta celo nekoliko okrepila in se bo v prihodnosti po moji oceni še krepila," je povedal in dodal, da so še vedno zavezani slovenskemu trgu, saj razmišljajo tudi o možnih prevzemih. Kakšnih, pa ni razkril.  

Glede prodajnih načrtov je vodja zavarovalnice dejal, da na slovenskem trgu v nasprotju z drugimi državami ne ponujajo avtomobilskega in zdravstvenega zavarovanja. V zadnjih dveh letih po katastrofalnih poplavah pa opažajo povečano povpraševanje po nepremičninskem zavarovanju, tako za fizične kot tudi pravne osebe, kjer tudi načrtujejo največjo rast v prihodnje.

Hannes Gürtl, direktor zavarovalne družbe Wiener Städtische v Ljubljani Aleš Kovačič

 

Avstrijski podjetniki kritični do ekonomske politike

Največ zamer avstrijskih gospodarstvenikov do slovenskega poslovnega okolja sovpada s tegobami, ki jih pogosto navajajo domači poslovneži: davčni primež, obremenjenost plač, nepredvidljivost, počasnost in kompleksnost birokratskih postopkov, nepredvidljivost ekonomskih politik; pri čemer so predstavniki avstrijske družbe Preis Group, ki v Sevnici zaposluje 360 ljudi in proizvaja varjena kovinska ohišja za transformatorje, omenili zimski regres in dvig minimalne plače, Gürtl pa je dodal še ukrep beleženja delovnega časa.

Vlada je številne spremembe, ki močno vplivajo na poslovanje in konkurenčnost, uvedla ad hoc, zato imajo podjetja težave z načrtovanjem, je bilo slišati od podjetnikov, pa tudi to, da bo veliko odvisnega od prihajajočih volitev.

Nest je pri izsledkih ankete omenil tudi razmeroma nizko oceno politične stabilnosti, ki v Sloveniji s 45 odstotki ni najvišja. "Delovno pravo je strogo, stroški dela so visoki, boj proti korupciji tudi ni najbolje ocenjen," je povedal o oceni avstrijskih podjetij.

Dobra stran domačega gospodarskega okolja je vsekakor infrastruktura, zlasti digitalna. Podobno velja za pridobivanje kvalificirane delovne sile. Po drugi strani je v Sloveniji vse težje dobiti manj kvalificirane mojstrske kadre, kot so varilci in ključavničarji, je opozoril Zvonko Vranić, direktor Preis Sevnica.

"Vodstvene kadre najdemo, težava so manj kvalificirani delavci, ki potem pridejo s trgov drugod na Balkanu, kjer smo prisotni, zlasti iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, tudi Srbije," je povedal, hkrati pa poudaril, da v nasprotju z nekaterimi drugimi podjetji ne zaposlujejo ljudi z oddaljenih trgov Daljnega vzhoda. "Vsaj ne še."  

Zvonko Vranić, direktor Preis Sevnica Aleš Kovačič

Med pomanjkljivostmi domačega trga omeni dolgotrajno birokracijo. "Največji izziv ostajajo dolgotrajni postopki pridobivanja dovoljenj, ki so naše investicije zamaknili skoraj za leto, zaradi česar smo se morali odpovedati tudi nekaterim kupcem," je povedal direktor družbe, ki je lani ustvarila 46 milijonov evrov prometa in šest milijonov evrov dobička. Omenil je, da v prihodnjih treh letih načrtujejo obsežne investicije tako v proizvodne prostore kot v novo tehnologijo z višjo dodano vrednostjo.

Spoprijemamo se z naraščanjem davkov in obdavčenjem prihodkov, plač zaposlenih, kar zmanjšuje našo konkurenčnost, saj tekmujemo s podružnicami in konkurenčnimi podjetji na Hrvaškem in v BiH, kjer so stroški nižji, je povedal Vranić. "Težave povzročata nepredvidljivost davčne zakonodaje in nepredvidljivost administracije ter birokracije," je še naštel.    

Poleg izobražene delovne sile je dobra stran Slovenije dostop do kapitala in tudi kakovost lokalnih dobaviteljev, ki je na zelo visoki ravni, so odgovorili anketiranci. Država je še vedno primerna naložbena lokacija za avstrijska podjetja, je izrazilo 62 odstotkov vprašanih, vendar je tudi tu trend negativen.