Putina opozorili, da Rusija vse težje financira vojno

Visoki vladni uradniki so ruskega predsednika Vladimirja Putina opozorili, da je poraba za vojno v Ukrajini na nevzdržni poti, kar je najresnejši znak notranjih razhajanj v Moskvi od začetka obsežne invazije.

Uradniki ruskega finančnega ministrstva in centralne banke so Kremelj opozorili, da bi lahko trenutna raven načrtovanih obrambnih izdatkov proračunski primanjkljaj nevarno povečala, so povedali ljudje, seznanjeni z zadevo, in kažejo dokumenti, ki jih je pregledal Bloomberg.

Uradniki, ki so v zadnjih mesecih vse bolj zaskrbljeni zaradi stanja ruskega gospodarstva in državnega proračuna, so po navedbah virov predlagali novo zmanjšanje obrambne porabe. Opozorili so, da bo brez dodatnih prihrankov težko stabilizirati že tako obremenjene javne finance.

Med odločevalci pa so se pojavila razhajanja. Visoki uradniki na obrambnem ministrstvu in nekateri predstavniki Kremlja, ki so odločeni nadaljevati uresničevanje Putinovih vojnih ciljev, namreč vztrajajo, da je treba vojaške izdatke zaščititi. Po njihovih navedbah bi njihovo zmanjšanje močno prizadelo gospodarstvo, saj je veliko podjetij odvisnih od pogodb, povezanih z vojsko.

Putin je uradnikom finančnega ministrstva naročil, naj pred morebitnim krčenjem obrambnih izdatkov najprej poiščejo prihranke na drugih proračunskih področjih, so povedali nekateri viri. Vsi so o pomislekih, katerih razsežnosti niso bile javno razkrite, govorili pod pogojem anonimnosti.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov se na prošnjo za komentar ni takoj odzval.

Obrambno ministrstvo se krčenju izdatkov ne le upira, ampak zahteva dodatna sredstva, sta povedala dva človeka, blizu ruski vladi. Po njunih navedbah bo treba vojaško porabo letos povečati, da bi pokrili primanjkljaj, ki bi lahko dosegel tri bilijone rubljev oziroma 36 milijard dolarjev.

 

Predsednik je bil s proračunskimi pritiski seznanjen že lani in tudi letos, zato izzivi zanj niso presenečenje, so povedali viri. Obseg morebitnih rezov bo odvisen izključno od Putina, saj brez njegove odobritve ni sprejeta nobena večja proračunska odločitev, on pa ima zadnjo besedo. Viri so to opisali kot železno pravilo.

Ob pripravi proračuna za leto 2026 so uradniki ocenili, da bi se lahko v drugi polovici leta pojavila finančna vrzel v višini od približno 1,2 do 1,5 bilijona rubljev, sredstva pa bi bila morda potrebna za obrambni sektor.

Takrat so nekateri upali, da se bo vojna v Ukrajini končala po avgustovskem vrhu na Aljaski med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom lani. Zato se je po navedbah ljudi, blizu ruski vladi, zmanjšanje obrambnih izdatkov v drugi polovici leta 2026 zdelo logična predpostavka.

Razprave so potekale tako pred začetkom ameriško-izraelske vojne v Iranu kot po njem, po navedbah ljudi, seznanjenih z zadevo, pa še vedno potekajo med visokimi odločevalci in Putinom. Do njih prihaja v času, ko sta rusko gospodarstvo in javne finance v petem letu obsežne invazije pod vse večjim pritiskom, kar kaže, da se Putin ob notranjih opozorilih o posledicah vojne sooča s težkimi odločitvami.

Skok cen nafte zaradi vojne v Iranu po navedbah ljudi, blizu ruski vladi, ne bo dovolj za rešitev težav. Da bi se gospodarske razmere občutno izboljšale, bi morala cena nafte vsaj leto dni ostati nad stotimi dolarji za sod, dodatni prihodki od višjih cen pa ne odpravljajo strukturnih težav, ki bremenijo rast, inflacijo in bančni sektor, so dodali.

Po triletnem proračunskem načrtu ministrstva za gospodarstvo do leta 2028 naj bi obrambni izdatki ostali večinoma nespremenjeni. Sektorji, povezani z državnimi naročili v obrambni industriji, naj bi se leta 2026 povečali le še za štiri do pet odstotkov, potem ko so se v zadnjih letih zaradi obsežnega povečanja proizvodnje orožja okrepili za približno 30 odstotkov.

Vladimir Putin. Foto: Bloomberg

Rusija je na robu recesije, potem ko je maja znižala napoved gospodarske rasti. Ministrstvo za gospodarstvo zdaj pričakuje, da se bo bruto domači proizvod leta 2026 povečal za 0,4 odstotka, kar je manj od prejšnje ocene 1,3 odstotka. Uradni podatki kažejo, da se je gospodarstvo v prvem četrtletju prvič v treh letih skrčilo.

Obeti so se poslabšali, čeprav je Putin aprila vladnim uradnikom naročil, naj pojasnijo, zakaj gospodarstvo zaostaja za pričakovanji. Priznanje, da se gospodarstvo sooča s težavami, je očitno nakazovalo njegovo nezadovoljstvo, ker uradnikom ni uspelo preprečiti upočasnitve.

Proračunski primanjkljaj se je kljub skoku prihodkov od nafte zaradi vojne na Bližnjem vzhodu povečal na rekordno raven. V prvih štirih mesecih leta je dosegel 5,9 bilijona rubljev oziroma 2,5 odstotka BDP, kar je približno 50 odstotkov več od načrta za celotno leto, kažejo uradni podatki.

Res je sicer, da je bil proračun v primanjkljaju v vsakem od zadnjih štirih let in da je leto 2025 končal s 5,6 bilijona rubljev primanjkljaja. Čeprav primanjkljaj ostaja precej pod 3,8 odstotka BDP, kolikor je dosegel v pandemičnem letu 2020, je rusko gospodarstvo, močno obremenjeno s sankcijami, zdaj bolj ranljivo, saj so rezerve za krizne čase v nacionalnem skladu za blaginjo približno 60 odstotkov nižje kot pred invazijo.

Trenutni proračun je bil pripravljen na podlagi razmeroma strogih predpostavk: skromnega zmanjšanja primanjkljaja in postopnega upadanja obrambnih izdatkov. Da bi ohranila fiskalni okvir in spoštovala svoje proračunsko pravilo, je vlada letos zvišala nekatere davke, s čimer je poskušala ponovno uravnotežiti pregreto vojno gospodarstvo.

Prejšnja pričakovanja o dogovoru za končanje vojne se niso uresničila. Ruska vlada se mora zdaj odločiti, kako bo obravnavala primanjkljaj, kar v praksi pomeni zmanjšanje izdatkov ali iskanje novih virov prihodkov.

Vlada je pesimistična glede možnosti, da bodo cene nafte ostale povišane. Težave z javnimi financami je dodatno poglobil tudi močan rubelj, ki je prizadel prihodke od izvoza.

Finančni minister Anton Siluanov je v intervjuju za Kommersant 27. maja dejal, da je pri javni porabi potrebna "določena zadržanost", pri čemer je kot prednostni področji porabe izpostavil obrambo in socialne obveznosti vlade. "Rezerve niso neskončne. V času tako obsežnih sprememb v svetu si ne smemo privoščiti šibkosti javnih financ," je dejal in dodal: "Izboljšati moramo učinkovitost proračunskih izdatkov."

Rusija razmišlja o uvedbi davka na izredne dobičke za nekatere proizvajalce surovin in banke, da bi pomagala zapolniti proračunsko vrzel, je pred tem poročal Bloomberg. Mestna vlada v Moskvi je napovedala zmanjšanje zaposlovanja in naložb, potem ko so bili proračunski prihodki precej nižji od pričakovanj.

Vse globlja finančna luknja v Rusiji je prejšnji teden sprožila jezo visokega poslanca v spodnjem domu parlamenta, čeprav je Valerij Gartung, ki vodi odbor za varstvo konkurence, zanikal poročila, da je uporabil kletvico, ko se je spominjal hiperinflacije po razpadu Sovjetske zveze.

"Kaj bomo storili glede tega?" je vprašal. "Bomo tiskali denar ali kaj? Kot leta 1992, ko so se cene vsak teden zvišale za 30 odstotkov? Vemo, da to ni rešitev."