Kaj bo "mati vseh sporazumov" prinesla Sloveniji?

EU v zadnjem času doživlja pravo trgovinsko bonanzo. Od poletja je zaključila pogajanja o gospodarskem partnerstvu z Indonezijo, podpisala sporazum o okrepljenem partnerstvu z Uzbekistanom, napredovala v pogajanjih za sporazum z Mehiko, dosegla preboj s Kitajsko na področju električnih vozil in po dveh desetletjih in pol pogajanj podpisala trgovinski sporazum z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosurom.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po porazu v Evropskem parlamentu, ki je sklenil, da sporazum z Mercosurom predloži Sodišču Evropske unije, svojo pozornost na področju trgovine preusmerila drugam. Skupaj s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo pod Himalajo trenutno obeležuje praznovanje dneva republike Indije.

Misija vrha evropske nomenklature ni toliko povezana s 76. obletnico počastitve sprejetja ustave indijske republike, kakor zaključiti dolgotrajna pogajanj o evropsko-indijskem prostotrgovinskem sporazumu. Uradniki EU pod pogojem anonimnost za več evropskih medijev sočasno z vrhom na podkontinentu navajajo, da želi Unija skleniti pogajanja o sporazumu v torek.

Hkrati so se pojavile podrobnosti o prostotrgovinskem dogovoru med blokom in najbolj naseljeno državo na svetu. Na prvi pogled je zasnovan tako, da z znižanjem carin na evropske avtomobile in vino pomiri tako Francijo, kot tudi prvo gospodarstvo bloka, Nemčijo, v zameno pa odpre evropski trg za indijsko elektroniko, tekstil in kemikalije.

Kaj trgovinski sporazum EU-Indija prinaša za Evropo in Slovenijo? Ali sledi isti logiki, kot (za zdaj ustavljen) sporazum EU-Mercosur, s sprejetjem katerega je nesamozavestna Evropska unija želela svetu pokazati, da je še vedno pomemben igralec na geopolitični šahovnici? Bruselj in New Delhi združuje močan carinski pritisk Bele hiše.

Skupna točka EU in Indije: Pritisk ZDA

Tudi pri tem trgovinskem sporazumu je moč prepoznati prvine ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je namreč v središče svoje carinske tarče postavil tako EU kot Indijo. Slednja od avgusta uživa 50-odstotne carine na uvoz na ameriški trg, pri čemer pa indijska vlada premierja Narendre Modija ni bila enako hitro pripravljena požreti ponos in skleniti razmeroma neugoden trgovinski dogovor z ZDA kakor EU.

Bloomberg

 

Tako EU kot Indija želita osvojiti nove točke. Prva je bila še pred tednom dni pod novim carinskim pritiskom iz Washingtona, tokrat zaradi Grenlandije. Indija pa je lani doživela upad partnerstev, predvsem s strani ZDA in Zaliva, potem ko je njena glavna zalivska partnerica Savdska Arabija septembra podpisala obrambni sporazum z največjim sovragom Indije, Pakistanom.

Ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete Črt Kostevc ne verjame, da je bilo obnašanje Trumpove administracije ključno pri sklenitvi sporazuma. "Ti sporazumi sledijo po letih in letih pogajanj, ker se na posameznih segmentih lomijo kopja do onemoglosti," pove in omeni, da do neskladij prihaja že od leta 2007.

"Morda sta obe strani prepoznali korist sporazuma v času nemirnih morij zunanje trgovine. Predvsem je pa treba vedeti, da je zelo malo verjetno, da bo sporazum stopil v veljavo hitro oziroma če sploh bo. Kot vidimo iz primera EU-Mercosur, obstaja dokaj močno nasprotovanje kmetijskih lobijev za tovrstne sporazume med EU in državami z močnimi kmetijskimi sektorji. Trump bo na oblasti še največ slaba tri leta, znotraj katerih EU-Indija ne bo prišel bistveno do izraza in to vedo tudi na Komisiji," pojasnjuje ekonomist.

"Sporazum EU–Indija predstavlja osrednji element evropske geoekonomske preusmeritve. Indija kot hitro rastoče gospodarstvo in ključni člen alternativnih dobavnih verig EU omogoča zmanjšanje strukturnih odvisnosti ter krepitev regulativnega vpliva zunaj evroatlantskega prostora," pojasnjuje ekonomistka Romana Korez Vide z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.

Korez Vide izpostavi, da časovna bližina poglobitve odnosov EU z Indijo in sklenitve sporazuma z Mercosurom "ni naključna". "Nakazuje prilagajanje EU večpolarnemu svetovnemu redu, v katerem trgovinski odnosi niso več zgolj ekonomsko, temveč tudi politično in varnostno vprašanje. S širitvijo mreže trgovinskih sporazumov EU zmanjšuje svojo ranljivost v primeru zaostrovanja odnosov z ZDA in hkrati krepi svoj pogajalski položaj v globalnem trgovinskem sistemu," pove.

Ekonomistka Katja Zajc Kejžar pove, da bi prostotrgovinski sporazum med Indijo in EU lahko "pozitivno vplival na pogoje poslovanja ter prispeval k večji stabilnosti in preglednosti investicijskega okolja v Indiji za evropske investitorje."

"Mati vseh sporazumov"

Predsednica Komisije je pred obiskom Indije bila precej bikovsko razpoložena do potencialnega dogovora, saj je na Svetovnem gospodarskem forumu Indijo postavila v središče komentarje glede "evropske neodvisnosti". Na podkontinentu pa želi skleniti to, kar je poimenovala "mati vseh sporazumov". Podobne izjave so podali tudi visoki indijski uradniki.

Bloomberg Mercury

 

EU kot blok je največji trgovinski partner Indije na področju blaga. V finančnem letu 2024–2025 je bila skupna vrednost trgovine blaga približno 136 milijard dolarjev. Indija je uvozila za 60 milijard dolarjev evropskega blaga, v EU pa je izvozila 76 milijard dolarjev blaga.

Dostop do indijskega trga je pomemben tudi z vidika naraščajoče kupne moči indijskih potrošnikov in rasti domačega trga. Indijsko gospodarstvo je namreč eno najhitreje rastočih ekonomij na svetu, saj bo letos po projekcijah prehitelo japonsko in postalo četrto največje gospodarstvo planeta.

"Poglobitev trgovinskih odnosov z Indijo za EU pomeni možnost zmanjšanja strukturne odvisnosti od Kitajske ter hkratno utrditev prisotnosti v indopacifiški regiji, ki postaja osrednje težišče globalne gospodarske in varnostne dinamike," pove ekonomistka Korez Vide.

Dogovor naj bi odpravil carine na več kot 90 odstotkov trgovanega blaga in znižal uvozne dajatve za široko paleto potrošniških in industrijskih izdelkov. Obe strani še vedno pogajata o spornih področjih, kot sta jeklo in avtomobili, čeprav sta se dogovorili, da bosta odprli dostop do trga za izbrane kmetijske izdelke, poroča Bloomberg.

Nekateri člani EU so bili skeptični glede tega, ali bo sporazum njihovim izvoznikom omogočil pomemben dostop do indijskega trga. Sporno področje je tudi jelko. Indija je izid pogajanj o avtomobilih povezala z ravnjo dostopa, ki bi ji jo EU lahko odobrila za jeklo, še navaja Bloomberg.

V ospredju avtomobilska indistrija

"Dejstvo je, da je Komisija v tovrstnih sporazumih vidi velike priložnosti za avtomobilsko in strojno industrijo, ki sta v zadnjih nekaj letih na precejšnem udaru tako zaradi kitajske konkurence kot tudi zaradi počasne elektrifikacije in nekaterih drugih samozadanih "ran", kot je Volkswagnov Dieselgate," pojasnjuje ekonomist Kostevc.

Trgovinski sporazum naj bi prinesel znižanje visokih indijskih carin na evropske avtomobile s 110 na 40 odstotkov. Carine bi sicer bile nižje le za omejeno število evropskih avtomobilov, dražjih od 15 tisoč evrov. Sprva bi veljale le za avtomobile z motorjem z notranjim zgorevanjem, trenutno pa se govori o letni masi vozil okoli 200 tisoč. Ta številka se lahko spremeni, ko bo znanega več.

Po prodajnih številkah je indijski trg avtomobilov za ameriškim in kitajskim tretji največji na svetu. Velja tudi za izredno protekcionističnega, saj ga spremljajo visoke vstopne carine. S temi želi vlada v New Delhiju zaščititi domačo industrijo, kateri kraljujeta velikana Tata Motors in Mahindra & Mahindra.

Foto Bobo

 

To je indijska stran vštela v koncesije evropskim pogajalcem, ko je postavila omenjene omejitve. Prav tako na začetku nižje carine ne bodo veljale za uvoz evropskih električnih vozil na indijski trg. Sčasoma pa se bo carinska stopnja dodatno znižala na le deset odstotkov, je poročal Reuters, kar bo imelo pozitivni vpliv predvsem na nemške avtomobiliste.

Pri avtomobilskem grozdu ACS+ so povedali, da če bo prišlo do znižanja carinskih stopenj s 110 ali 70 na približno 40 odstotkov, bo za domačo industrijo "vsekakor pozitivno". "Vedno podpiramo nove priložnosti in odpiranje novih trgov," dodajajo.

"Indijski trg je izjemno zanimiv. Gre za državo z okoli 1,4 milijarde prebivalcev – v tem kontekstu ima lahko trgovinski sporazum pomemben vpliv. Če se bo zaradi ugodnejših pogojev povečalo število avtomobilov na trgu, bo to neposredno pozitivno tudi za nas, saj zagotavljamo dele in komponente," so povedali pri ACS+.

Takšen dogovor bi posledično lahko povečal tudi njihove proizvodne količine oziroma obseg komponent, ki jih dobavljajo. "Bolj konkretno pa je za zdaj težko reči, na kakšen način se bo to dejansko zgodilo. Ne vemo namreč, katerim avtomobilskim proizvajalcem bodo naše komponente najbolj relevantne in v katerih modelih bodo uporabljene."

"Prav tako ni jasno, ali se bodo podjetja odločala za gradnjo proizvodnih enot v Indiji, ali bodo izdelke tja pošiljala neposredno iz Evrope. Tega trenutno še ne moremo napovedati. Kljub temu pa velja, da bo povečanje števila avtomobilov pomenilo tudi povečanje povpraševanja po komponentah, kar je za nas dobra novica."

Kostevc še doda, da sporazumi z Mercosurom, Indijo ter potencialno z nekaterimi drugimi državami Južne Amerike in Azije "odpirajo vrata evropskemu predelovalnemu sektorju, ker so praviloma visoko zaščiteni pred uveljavitvijo sporazumov. To bi seveda pomenilo znatno lažji dostop in večjo konkurenčnost EU izvoznikov, kar se bo, kljub izjemno nizkemu neposrednemu izvozu slovenskih podjetij, za nas poznalo predvsem posredno skozi dobaviteljske verige."

Indijsko-slovensko gospodarsko sodelovanje

Pri avtomobilskem grozdu so izpostavili, da je blagovna menjava med Indijo in Slovenijo relativno nizka. Opozorili so predvsem na močan trgovinski primanjkljaj Slovenije z Indijo. Naša država je leta 2024 v Indijo namreč izvozila za 128 milijonov evrov blaga, uvozila pa za približno šest milijard.

Med največjimi slovenskimi podjetji, ki so svoje dobavne verige že selila na podkontinent, je novomeški farmacevt Krka, ki je v Indiji prisoten že od začetka stoletja. "Indija se je skozi leta razvila v pomembno središče kemijsko-farmacevtske industrije. Država premore številna velika in uspešna farmacevtska podjetja, obstaja pa tudi vrsta manjših podjetij, ki jih odlikujeta visoka odzivnost in prilagodljivost nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu," so indijsko podjetniško okolje in trge lani komentirali pri Krki, kjer z indijskimi podjetji sodelujejo na "različne načine, predvsem pa nabavljamo surovine za proizvodnjo učinkovin".

Prav na farmacevtskem področju Slovenija in Indija najbolj poglobljeno sodelujeta. Približno 30 odstotkov slovenskega izvoza v Indijo zajemajo organski kemijski proizvodi, medtem ko ti predstavljajo kar 96 odstotkov uvoza iz Indije.

Indija ima namreč tretjo največjo farmacevtsko industrijo na svetu po obsegu in 14. največjo po vrednosti. Ta je bila v poslovnem letu 2023/24 ocenjena na 50 milijard dolarjev. Država je prav tako največji dobavitelj generičnih zdravil na svetu, je razvidno v Izvoznem oknu agencije Spirit.

Bloomberg

 

"Slovenija kot majhno, izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo ne bo med neposrednimi glavnimi dobitniki predvidenega trgovinskega sporazuma EU-Indija, vendar lahko posredno pridobi prek izboljšanega dostopa do enega najhitreje rastočih svetovnih trgov. Sporazum ima potencial za krepitev slovenskega izvoza v sektorjih z višjo dodano vrednostjo, zlasti v strojegradnji, avtomobilski industriji, farmaciji in poslovnih storitvah, kjer slovenska podjetja že delujejo v evropskih dobavnih verigah," pojasnjuje Korez Vide.

Ekonomista omeni, da ključna dodana vrednost predvidenega sporazuma za Slovenijo ni toliko v obsegu trgovine, temveč v zmanjšanju regulativnih in institucionalnih ovir, kar izboljšuje predvidljivost indijskega poslovnega okolja in znižuje vstopne stroške za slovenska podjetja. »Hkrati sporazum prispeva k diverzifikaciji izvoznih trgov EU, kar posredno povečuje odpornost slovenskega gospodarstva na zunanje šoke in geopolitična tveganja. Kar zadeva Slovenije, gre torej predvsem za njeno strukturno in dolgoročno priložnost, katere dejanski učinki bodo odvisni od sposobnosti slovenskih podjetij, da se vključijo v širše evropske in globalne vrednostne verige.«

Evropsko vino

Eno ključnih področij sporazuma je tudi evropsko vino. EU trenutno izvozi več vina na Islandijo, nordijsko državo s približno 400 tisoč prebivalci, kot v Indijo z 1,4 milijarde ljudi, navaja portal Politico. Evropski vinarji sicer s skrbmi gledajo na svoje obstoječe trge, saj evropski potrošniki postajajo čedalje bolj »trezni«, s podobnimi težavami pa se soočajo tudi na ameriškem trgu, kjer so jih opekle tudi carine.

Indijski trg je za vinarje privlačen, saj kupna moč in okus med tamkajšnjimi potrošniki rasteta. Vendar so vstopne ovire na trg razmeroma visoke – znašajo kar 150 odstotkov. Sporazum bi te dajatve občutno zmanjšal. Indijski trg ima tudi veliko prostora za rast, saj je poraba vina na prebivalca na leto pod litrom, medtem ko je ta leta 2024 v EU znašala 20,6 litra.

Kaj s sporazumom pridobi Indija?

Četudi končni osnutek trgovinskega sporazuma v javnost še ni pricurljal, so tuji mediji poročali številne podrobnosti. Indija si denimo od sporazuma obeta večji izvoz tekstila in nakita.

Prav tako želi New Delhi s sporazumom zmanjšati vpliv nekaterih necarinskih obremenitev, recimo ogljične dajatve, ki v EU bremenijo uvoz jekla, aluminija in cementa. Poleg tega bi trgovinski dogovor lahko ublažil posledice odprave določenih ugodnosti, ki jih je Bruselj leta 2023 ukinil v okviru splošnega sistema preferencialov (GSP), ki državam v razvoju omogoča nižje ali odpravljene uvozne dajatve.

Indijski izvoz v EU trenutno trpi zaradi odsotnosti brezcarinskega dostopa, ki ga uživajo druge azijske države, kot so Vietnam, Bangladeš in Šrilanka. Za Indijo je EU tudi pomemben vir naložb – leta 2020 so evropske naložbe znašale skoraj 100 milijard evrov, kar se bo v primeru trgovinskega dogovora tudi pospešilo.

Indija bo z dogovorom lahko na evropski trg izvažala več sveže zelenjave in tropskega sadnja, kot so mango, banane in grozdje. V zameno za ta dostop pa se je New Delhi strinjal, da bo državam EU omogočil večji dostop do trga za živilske izdelke, kot so vrhunska čokolada, jagode, borovnice in vrhunski predelani siri, je poročal Bloomberg. Iz pogajanj so sicer bili izključeni nekateri kmetijski proizvodi.

"Sporazum o prosti trgovini med Indijo in EU bi znižal carine na tekstil, oblačila in usnje, s čimer bi indijskim izvoznikom omogočil bolj enakovredno konkurenco z Bangladešem in Vietnamom," je za Reuters povedal Adžaj Srivastava iz indijskega inštituta Global Trade Research Initiative.