Tvegana naložba, ki Telekomu Slovenije nosi milijone – intervju s predsednikom uprave Boštjanom Košakom

Več prihodkov, več dobička, več uporabnikov. Takšni so zadnji javno dostopni podatki o poslovanju Skupine Telekom Slovenije. 

V letu 2025 so sprva ciljali na 726 milijonov evrov prihodkov od prodaje, 248,9 milijona evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) in 53,6 milijona evrov čistega dobička. Po objavi poslovanja v devetmesečju (nerevidirani podatki) – ustvarili so 546,5 milijona evrov prihodkov, EBITDA je znašal 192,7 milijona evrov, čistega dobička pa je bilo 47,9 milijona evrov – pa je bilo že jasno, da bo skupina v letu 2025 presegla prvotno načrtovane poslovne prihodke in EBITDA. Cilji za naprej so jasni: leta 2028 načrtujejo 280 milijonov evrov EBITDA in 83 milijonov evrov čistega dobička.

S prvim možem Telekoma Slovenije Boštjanom Košakom, ki bo oktobra prihodnje leto začel nov mandat na čelu največjega telekomunikacijskega podjetja pri nas, smo se pogovarjali o načrtih, investicijah, tveganih naložbah, regulaciji in tožbah, konkurenci, Elonu Musku, kibernetski varnosti, zakaj nima v lasti delnic Telekoma Slovenije in zakaj Telekom Slovenije ne odkupuje lastnih delnic, beseda je tekla tudi o morebitnih prevzemih, odprli pa smo še številne druge teme.

V zadnjem poročilu o poslovanju, ki je za prvo devetmesečje leta 2025, ste zapisali, da na ravni skupine rastejo prihodki, dobiček, število maloprodajnih mobilnih uporabnikov ter fiksnih maloprodajnih širokopasovnih priključkov. Izboljšali ste napoved o poslovanju za celo leto 2025, opozarjate pa tudi na regulacijo v segmentu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta. Kako vas omejuje? Kako to vpliva na poslovanje in dobiček, ki so ga deležni tudi vaši delničarji.

Izziv je predvsem v tem, da smo v primerjavi z drugimi evropskimi operaterji v primerljivih okoliščinah med najbolj reguliranimi v Evropi. Čeprav imamo 28-odstotni tržni delež, torej nismo največji operater v tem segmentu, imamo zelo obsežne regulatorne obveznosti, kar na nas negativno vpliva. To se kaže predvsem v omejevanju naših investicijskih možnosti in priložnosti ter manj prilagodljivi ponudbi – gotovo bi lahko bili še bolj konkurenčni brez teh regulatornih omejitev.

Glavna težava je predvsem omejevanje investicijskih možnosti in priložnosti. Evropska komisija že nekaj časa, recimo že pet ali šest let, spodbuja investicije z zmanjševanjem regulatornega bremena, a v Sloveniji nismo šli po tej poti. Pri nas nekatera bremena celo povečujejo ali pa se zmanjšujejo tako rekoč nezaznavno, kar ne prispeva k večji konkurenčnosti.

Glede na trende v vseh drugih državah Evropske unije pa tudi po svetu je pričakovati nadaljnjo deregulacijo, s tem pa tudi drugačne razvojne možnosti in večji potencial. Pričakujemo, da se bodo premiki začeli uresničevati že letos ali prihodnje leto.

Bi deregulacija pomenila tudi več prihodkov?

To je bolj zapleteno vprašanje. Predvsem se bomo lažje prilagajali tržnim razmeram. Več bi lahko investirali, če ne bi bili prisiljeni potem teh sredstev dajati v najem drugim po cenah, ki nam jih predpisuje nekdo drug. Večja fleksibilnost bi nam omogočila lažja vlaganja. Po drugi strani pa bi tudi naše promocije, akcije ... bile drugačne in verjetno tudi intenzivnejše.

Ko govorimo o regulaciji – prav zaradi omejevanja dostopa je bila pred kratkim vložena tožba zoper Telekom Slovenije za 86 milijonov evrov. Kakšen je vaš komentar?

Tožbe so del poslovanja. V tem primeru smo zbrali ekipo vrhunskih internih in eksternih pravnih strokovnjakov in se na tožbo ustrezno odzvali. Zavrnili smo vse tožbene navedbe in zahtevke in bomo v nadaljevanju tega postopka sodišču dokazovali, da v tem primeru ni bilo prav nobenih kršitev.

Kako je z oblikovanjem rezervacij v takšnih primerih?

Rezervacijo za vsako tožbo oblikujemo, ko interna in eksterna ocena kažeta na verjetnost uspeha te tožbe nad nekim odstotkom.

Poročilo o poslovanju kaže, da marža EBIT in EBITDA pri družbi Telekom Slovenije stagnirata oziroma se znižujeta. Če pa ju primerjamo s preostalimi v skupini – se zvišujeta. Kakšno je vaše pojasnilo za to?

Najprej je treba povedati, da tudi v tem delu, se pravi z rezultatom matične družbe, rastemo, EBIT, prihodki in vsi drugi finančni kazalniki se izboljšujejo. Dejstvo pa je, da smo v preteklosti veliko vlagali v našo naložbo na Kosovu, ki je specifična, tveganja so specifična. Ta naložba se je izkazala za zelo učinkovito in trenutno veliko doda tudi k dobičkonosnosti skupine. Seveda pa ne samo Ipko, ampak tudi družbe v skupini: izboljšanje poslovanja smo dosegli skoraj v vseh družbah v skupini in verjamemo, da to uravnoteži poslovanje in da s tem dobro dokazujemo smiselnost in sposobnost skupine.

Ko pogledamo poslovanje Kosova v primerjavi z družbo Telekom Slovenije, torej prihodek in dobiček, in to preračunamo na število zaposlenih, so številke precej boljše kot v družbi Telekom Slovenije.

Če zelo poenostavim: en razlog je v tem, da je bila ta naložba na Kosovu zelo tvegana. Če pogledamo celo zgodovino te naložbe, je to jasno. Tveganje je bilo povezano zlasti s posebnostjo trga in njegovo majhnostjo, na tveganost naložbe pa so vplivali tudi drugi dejavniki. Drugi razlog je seveda obvladovanje tega, kar si investiral v preteklosti, in ustvarjanje tudi rezultata iz tega. To pa zahteva delo menedžmenta, zaposlenih in vseh drugih. V primeru Kosova se je to dvoje dobro poklopilo, torej ciljna investicija sama po sebi je bila smiselna in dobra, hkrati pa se je ta investicija upravljala tako, da je dosegla rezultate. Pri tem je treba tudi poudariti, da se sama paradigma v marsičem ni spremenila. Je pa to majhen, zelo nihajen trg, ki ima svoje sezone in je zelo specifičen; upravljanje te investicije je ostalo zahtevno, to je tudi treba poudariti. In navadno imajo takšne investicije tudi višjo donosnost od primerljivih, kjer so ta tveganja iz različnih razlogov nižja.

Ko govorimo o strateških ciljih za obdobje od 2024 do 2028, kakšni prihodki in dobiček so načrtovani?

Osredotočeni smo na to, da bi do leta 2028 dosegli 280 milijonov EBITDA in 83 milijonov čistega dobička, kar pomeni občutno rast. Večinoma bi seveda to dosegli z organsko rastjo, pri čemer seveda upoštevamo tudi morebitne regulatorne spremembe. Te so po mojem za poslovanje osnovne družbe ena izmed temeljnih ovir pri poslovanju, pri razvoju in pri investiranju, pa tudi pri rednem poslovanju, tako da so to naši cilji. K temu težimo predvsem z organsko rastjo, razmišljamo pa seveda tudi o vseh priložnostih, ki so na delu anorganske rasti, se pravi akvizicij.

V omenjeni strategiji je bila napovedana skoraj milijarda evrov investicij, samo lani 220 milijonov evrov. V kaj ste investirali in kako se bo to pokazalo na poslovanju?

Smo sredi dveh intenzivnih investicijskih ciklov, najintenzivnejše je v mobilno omrežje. Zdaj počasi končujemo tudi ta investicijski cikel, saj smo dosegli ciljno 99-odstotno pokritost prebivalstva. Seveda še vedno nadgrajujemo tudi to omrežje, ampak večina tega modernizacijskega cikla na mobilnem omrežju se je z minulim letom končala. Razvili smo tudi standalone jedro. Skratka, naredili smo veliko korakov, ki nas zdaj tudi v evropskem merilu v tehnološkem smislu postavljajo med vodilne telekome.

Na drugi strani imamo kontinuiran proces, v katerem pravzaprav širimo optično omrežje in nadomeščamo bakreno omrežje, staro 50, 80, v nekaterih primerih tudi 100 let. Nadomeščamo ga z modernim optičnim omrežjem, v delu tudi z mobilnim omrežjem. In ko prepletemo ta dva dejavnika, enega, ki je malo večji, drugi, ki je raztegnjen skozi daljše časovno obdobje, v resnici pa gre za 50-letno ali pa 100-letno generacijsko spremembo, to seveda zahteva precejšnje investicije, večina gre v omrežje. To dokazuje tudi dejstvo, da je doseg našega optičnega omrežja že okrog 500 tisoč podjetij in prebivalcev v Sloveniji, kar pomeni, da smo nedvomno in brez konkurence infrastrukturni temelj te družbe, in to je zelo pomembno. Zahteva pa seveda tudi investicije, zato tudi toliko poudarjamo pomen sprememb regulacije, da bi bile te investicije tudi ustrezno nagrajevane. V tem je pravzaprav največji regulatorni problem.

Ko govoriva o investicijah: za leto 2025 jih je bilo napovedanih 220 milijonov evrov. V poročilu za devetmesečje leta 2025 navajate, da je bilo za investicije namenjenih 135 milijonov evrov.

Navadno je druga polovica leta investicijsko intenzivnejša zato, ker se v prvi polovici leta pripravlja tisto, kar se uresničuje v drugi. V resnici je zelo povezano prav z omenjeno modernizacijo mobilnega omrežja, ki je trajala nekaj let in se sedaj z minulim letom tudi v tem jedrnem delu končuje. In kot rečeno, ne samo da smo dosegli 99-odstotno pokritost prebivalstva, ampak smo tudi nadgradili omrežje oziroma jedro na čisto novo generacijo, s čimer zdaj dobimo pravi 5G. V drugi polovici smo izvedli jedro teh investicij, po drugi strani pa so v investicijah tudi nekatere druge postavke, ki so pa tipične za drugo polovico leta, kar tudi ne odstopa toliko od prakse preteklih let, razen v tem delu razvoja mobilnega omrežja.

To pomeni, da bo napovedanih 220 milijonov investicij doseženih?

Tega še ne morem napovedovati, ampak kot smo že rekli, pričakujemo poslovanje nad načrti in v vseh segmentih boljše rezultate. To smo že jasno napovedali. Seveda na tem področju pričakujemo optimizacije, na splošno poskušamo investicije zelo osredotočiti in jih optimizirati na tisto, kar je jasno dolgoročno ali kratkoročno investicijsko učinkovito. V tem delu smo v zadnjih letih naredili tudi glavne premike, ki so izboljšali poslovanja.

Omenili ste omrežje 5G in pokritost prebivalstva. Zmogljivosti so zagotovo razveselile vaše uporabnike s hitrejšim prenosom podatkov. Kako pravzaprav to prednost izkoristijo zasebni uporabniki, kako poslovni uporabniki?

Mislim, da štejeta dva dejavnika: prvi je razpoložljivost storitve – vsak uporabnik si želi imeti kakovostno storitev, kjerkoli v Sloveniji že je. To je včasih veljalo predvsem za mesta. Zdaj pa velja povsod. Kakovostna storitev pa pomeni tudi hiter prenos podatkov.

Ne gre več samo za govorne klice, kot je to veljalo v preteklosti, čeprav je na teh še vedno veliko poudarka, sploh pri nujnih klicih in podobnem, sicer pa je večina pozornosti na prenosu podatkov. Uporabniki želijo imeti velike hitrosti prenosa podatkov, kjerkoli že so, in nizke latence, se pravi hitro odzivnost.

Ali uporabniki pretakajo videovsebine ali pa le delijo svoje izkušnje s potovanj, je pravzaprav njihova stvar. Potreba je nedvoumna, ves čas raste, mi pa se na to odzivamo. V resnici so potrebe tako raznovrstne in raznolike, da težko sploh o njih razpravljam. Dejstvo pa je, da obstajajo, ker uporabniki skoraj vse, kar jim ponudimo, tudi izkoristijo in znajo ceniti. Zadovoljstvo s ponudbo izkazuje tudi rast števila uporabnikov. Znajo ceniti, če dobijo najboljše, kar je na trgu dostopno.

S 5G-omrežji so prišle tudi druge storitve, denimo zasebna 5G-omrežja. Kako te dodatne storitve izkoriščamo v Sloveniji?

Za zasebna 5G-omrežja se je predvidevalo, da se bodo razvijala veliko hitreje. Sam menim, da se bodo razvijala počasneje, vendar bodo zavzela precej polja, ki ga danes pokrivajo predvsem omrežja wifi. V podjetjih danes za povezovanje računalnikov še vedno uporabljamo wifi. V prihodnosti se bo to veliko bolj selilo na samostojna 5G-omrežja v tem smislu, da bodo to zaprta omrežja, bistvena prednost pa je predvsem v varnosti. Glavna in največja prednost zasebnega mobilnega omrežja je, da omogoča vzpostavitev lastnega zaprtega omrežja, ki bo virtualno sicer delovalo na nekem drugem omrežju, našem omrežju, vendar bo zaprta celota, kar pomeni občuten varnostni premik v primerjavi z današnjim stanjem.

Glede na to, da se varnostni izzivi vse bolj povečujejo in da so ena od kritičnih točk tudi omrežja wifi, bo to gotovo prispevalo k nadaljnji rasti tega segmenta. Ne govorim o tem, da wifija več ne bo, ampak del uporabnikov, ki danes uporabljajo wifi ali žično povezljivost, se bo preselil v zasebna omrežja. Zaradi varnosti in tudi zaradi cenejšega vzdrževanja. Namreč, če primerjamo dolgoročne stroške žičnega ali brezžičnega omrežja wifi s stroški zasebnega omrežja pete generacije, je izračun v korist zadnjega.

Do zdaj je bilo to, pa ne samo v Sloveniji, tudi v večini evropskih držav, precej težko dokazati. Telekom Slovenije je s prehodom na samostojno (standalone) jedro omogočil, da je to danes mogoče. Tako lahko to bolj intenzivno izvajamo ter tudi dokazujemo ekonomske učinke, ki na koncu prevladajo pri odločitvah. Varnost pa ostaja temeljni argument, ki je ves čas prisoten in katerega pomen raste ter je povezan z ekonomsko vrednostjo.

Kaj sledi za 5G in kdaj?

Gotovo je, da se bodo hitrosti še povečevale, krajšale se bodo latence, torej bo odzivnost omrežij boljša. To pač zahtevajo različne storitve, pa tudi uporabniki želimo, da se stvari dogajajo čim hitreje, tako da ta trend je jasen. Kateri pa bodo drugi dejavniki ... Eden izmed njih je zagotovo varnost, ki bo postajala vse pomembnejša.

Sicer pa se že oblikuje standard 6G, kot so se oblikovali vsi drugi, in predvsem se oblikuje okrog večjih hitrosti, boljše izkoriščenosti frekvenčnih pasov in podobno. Gre za zlivanje fiksnih in mobilnih telekomunikacij in vse manj bo pomembno, ali si "na žici" ali na "brezžičnem omrežju". Vse bolj pomembno je in bo, da si povsod dosegljiv in da imaš ustrezno raven storitve, ki izpolnjuje tvoje potrebe kot zasebnega uporabnika ali pa kot poslovnega uporabnika.

Za lani ste napovedali, da boste pokrivali 99 odstotkov prebivalstva s 5G.

Cilj smo konec leta tudi dosegli, kot smo napovedovali, in verjamemo, da se tudi po tem ločimo od preostalih operaterjev. Drugi ne govorijo veliko o tem.

Če preskočiva na IP-televizijo. V Sloveniji imate 44-odstotni tržni delež. Na drugi strani so ponudniki storitev video na zahtevo (video-on-demand; VOD), od Netflixa, HBO do Disneyja in podobnih. Kako to vpliva, kako vam uspe zadržati uporabnike na vaši platformi?

Pomembno je ostati konkurenčen in konkurenca pretočnih platform nas k temu spodbuja. Te platforme naslavljajo del povpraševanja, ki je bil včasih usmerjen k nam, hkrati pa ustvarjajo novo, drugačno povpraševanje. Podobno se dogaja tudi na naši strani. Tudi na naši platformi vrednost pretočnih vsebin raste, odstotek nelinearnega gledanja je vse večji, to pomeni, da se drug drugemu prilagajamo in drug drugemu konkuriramo. Vse to ustvarja sistem, ki je za uporabnike pozitiven, saj imajo možnost izbire in celostno ponudbo.

Pomembna je celovitost ponudbe, pri čemer pa se znova odpira tudi regulatorno vprašanje. Konkuriramo globalnim korporacijam, ki se vse bolj koncentrirajo in pri poslovanju v evropskih državah nimajo skoraj nobenih posebnih omejitev. Ob tem omrežja in infrastrukturo deloma dimenzioniramo prav zaradi pretočnih vsebin, čeprav od teh ponudnikov neposredno nimamo nobenih prihodkov, hkrati pa zasedajo zelo velik delež naših omrežnih zmogljivosti. Gre za izziv, ki ga sami ne moremo rešiti. Regulativa v Evropski uniji se bo morala verjetno bolj usmeriti v to, da tisti, ki zaseda nadpovprečni delež omrežja, za to vsaj nekaj prispeva in nekaj plača.

Pričakujemo, da se bodo te rešitve v prihodnje še razvijale. Mislim, da je to dobro za trg, za uporabnike in za našo sposobnost prilagajanja. Zasnovali smo zelo odprto TV-platformo s posebno prednostjo – to je možnost govornega upravljanja. Če lahko uporabnik televizorju preprosto pove, kaj si želi, in ga ta tudi razume, je to v primerjavi z drugimi vmesniki idealno. V tem smo posebnost na slovenskem trgu in to svojo prednost bomo še razvijali, da bo še bolj privlačna in uporabna.

Telekom Slovenije dostop do svojega optičnega omrežja omogoča okoli pol milijona slovenskim gospodinjstvom, imate tudi več kot milijon uporabnikov mobilnih storitev. Vsem so zagotovo skupna pričakovanja, da vse vedno deluje. Na drugi strani pa imamo pa v Sloveniji v zadnjih letih vse več vremenskih ujm (poplave, plazovi, požari v naravi). Kako težko je zagotavljati dostopnost?

Kot se je v vseh teh naravnih nesrečah pokazalo, je bil Telekom Slovenije zelo odziven. Večinoma smo v nekaj urah vzpostavili delovanje storitev, kjer je prišlo do večjih izpadov, razen tam, kjer nam je odneslo celo infrastrukturo in smo morali iskati drugačne rešitve. Ampak vsaj najbolj kritične storitve smo zagotovili izredno hitro.

Imamo jasno izdelane načrte ukrepanja za takšne primere. Takoj, ko se nekaj takega zgodi, se sprožijo predvideni ukrepi in aktivnosti. Do zdaj se je izkazalo, da je sistem učinkovit. V praksi to pomeni različne odzive: lahko nekaj hitro popravimo, lahko dostavimo agregate ... Agregate imamo ves čas pripravljene za take primere, saj je nedostopnost električne energije (če pride do izpada električne energije) najpogostejša težava, ki vodi tudi v izpad omrežja, predvsem mobilnega. Hkrati povečujemo avtonomijo na vseh baznih postajah in temu namenjamo del investicij. Predvsem pa je pomembno celostno načrtovanje. Ne glede na vrsto dogodka si prizadevamo, da imamo vnaprej pripravljen, postopkovno definiran odziv in jasno rešitev.

Ste tehnološki partner pri projektu obveščanja SiAlarm. Po testu je bilo kar nekaj kritik zaradi zamud in nedostave opozorilnih sporočil. Bi rekli, da je bil ta projekt uspešen?

V tistem tehnološkem delu, ki smo ga morali izpolniti mi, ki je bil naš del projekta, menim, smo bili stoodstotno uspešni. Če govorimo o celoti, se pravi končnem cilju, in to je ustrezno učinkovito obveščanje vseh uporabnikov, pa smo seveda zaznali izzive. Test je namenjen temu, da to ugotovimo.

Obseg izzivov je bil malo večji, ampak vsem je skupna nepodprtost na strani mobilnih naprav. To težavo so reševale že vse druge države in tudi mi jo moramo. Izhodišče je jasno: tudi če sistem deluje brezhibno – kar smo v tem primeru tudi dokazali – uporabnik brez mobilnega telefona sporočila ne more prejeti. Prav tako ga morda ne bo prejel uporabnik z napravo, ki nima nameščene ustrezne programske opreme. Naše skupno prizadevanje – tako naše kot prizadevanje drugih služb, ministrstev in tudi samih uporabnikov – je, da imamo vsi na svojih mobilnih telefonih nameščene ustrezne programske različice, ki omogočajo prejem teh sporočil. Trenutno smo v tem postopku.

Odvisni smo od proizvajalcev oziroma predvsem od ponudnikov operacijskih sistemov – dva poznamo – vemo, kako oni gledajo na Slovenijo in vse težave, vendar gre za skupen problem. Tega se zavedajo tudi oni. Gre za proces, v katerem bo vsem uporabnikom v Sloveniji, ki imajo ustrezne mobilne naprave, omogočen prejem teh sporočil, in prav skozi ta proces bomo cilj tudi dosegli. Ampak prvi mejnik, da so sporočila lahko poslana, je bil brez dvoma v celoti dosežen in pri tem nismo imeli nobenih težav. Problem je na tej drugi strani, pri prejemu sporočil.

Bomo videli, kako bo ob naslednjem testu. Res pa je tudi, da so kritiki vse glasnejši.

Mislim, da so kritike upravičene, ker gre za sistem, ki mora omogočati dostopnost do kritičnih sporočil. Po drugi strani pa morajo tudi uporabniki, če želijo prejeti kritično sporočilo, izpolnjevati neke pogoje. Prvi in glavni je, da imaš telefon. Drugi je, da imaš ustrezno različico programske opreme. V resnici gre samo za to.

Glavnina težav je bila povezana z različicami programske opreme pri obeh ponudnikih operacijskih sistemov. Od tu naprej pa delujemo v smeri, da bo sistem deloval tako, kot si vsi želimo, saj imamo skupen cilj. Pomembno je poudariti, da mora uporabnik za prejem teh sporočil določen korak narediti tudi sam – imeti mora mobilni telefon z ustrezno posodobljeno programsko opremo. Posodobitev pa je praviloma preprost postopek.

Ko govoriva o varnosti – v Sloveniji beležimo vse večje število kibernetskih napadov. Telekom Slovenije ima tudi center kibernetske varnosti in odpornosti. Kakšna so vaša opažanja na področju kibernetskih napadov, je za uspehe spletnih kriminalcev odgovoren človeški faktor?

Vedno gre za različne dejavnike, gotovo pa na strani napadalcev deluje vse več avtonomnih sistemov. Veliko lažje je napadati z avtonomnimi sistemi, kot se z njimi braniti. Napadalcu je čisto vseeno, kakšno škodo povzroči, obramba pa mora seveda upoštevati tudi morebitno škodo.

Zaznavamo približno 20-odstotno rast kibernetskih incidentov različnih vrst. Imamo več kot 100 strokovnjakov, ki se ukvarjajo izključno s tem področjem, poleg tega pa še širšo skupino sodelavcev, ki skrbijo za varnost na ravni omrežij in drugih ključnih sistemov. V kibernetsko varnost veliko vlagamo in na tem področju intenzivno delamo. Ob tem pa se moramo zavedati, da popolne kibernetske varnosti ni – obstaja pa kibernetska nevarnost. Naša naloga je, da to nevarnost sistematično zmanjšujemo in naredimo vse, kar je mogoče, tako postopkovno kot tehnološko, z različnimi pristopi in orodji. To počnemo tako zase kot za poslovne uporabnike – z znanjem, z izkušnjami, s tehnološkimi sistemi, z uvajanjem naprednih orodij, tudi umetne inteligence na to področje. Izzivov bo vse več in čedalje težje jih bo obvladovati, vendar s svojimi aktivnostmi sledimo trendom in seveda si želimo, da število incidentov ostane razmeroma majhno.

V Sloveniji je bilo v prejšnjem letu zaznanih precej kibernetskih napadov, več tudi zelo resnih. Še vedno mislimo, da smo na splošno precej varno okolje, ampak to moramo ves čas graditi in vzdrževati. To ni nekaj, kar se samo od sebe zgodi in bo ostalo, lahko se zelo na hitro obrne. Kibernetski incident se lahko zgodi vsakomur. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da sistematično zmanjšujemo tveganja in zapiramo vse možne poti, da bi prišlo do takšnih dogodkov.

V poslovnem poročilu piše, da je tudi Telekom Slovenije v začetku leta lani zabeležil kibernetski incident. Lahko poveste kaj več, kaj se je zgodilo, je bila povzročena škoda?

Značilno je, da se o kibernetskih napadih javno zelo malo govori. Pomembno je kibernetske incidente, tako kot predvidevajo zakonodaja in pravilniki, prijaviti ustreznim institucijam. Samo tako bo mogoče preprečiti njihovo ponavljanje v prihodnosti.

Tudi v našem primeru zaradi interesov raziskave in vseh drugih razlogov ne želimo razlagati o kibernetskem incidentu. Gotovo ni šlo za zelo velik kibernetski napad, mislim, da je zdaj že jasno, ampak po drugi strani pa želimo apelirati, naj se kibernetski napadi ne skrivajo pred institucijami, ki so temu namenjene. Sami zelo dobro sodelujemo z vsemi institucijami in to priporočamo tudi drugim.

Torej danes ne veste, kdo je stal za tem napadom?

Večinoma gre, kot pri vseh kibernetskih napadih, za akterje v zasebni sferi, kriminalne združbe takšne in drugačne vrste, pri katerih je včasih mogoče zaznati tudi naročnike. Napadi so navadno usmerjeni v točno določene cilje, večinoma so finančne narave – z namenom ustvarjanja škode, zahtevati odkupnino in podobno. Razlogi za napade so lahko različni in še niso dokončno potrjeni, vse prometne tokove in informacije ves čas tudi spremljamo in poskušamo pravočasno zaznati. Verjamem, da v Sloveniji ni bilo kibernetskih napadov, ki bi bili po svoji naravi povsem specifični ali drugačni od drugih. Večina jih ima podobne temeljne značilnosti in so se praviloma pojavljali vzporedno tudi v drugih državah, na primerljivih sistemih – kar je še ena skupna značilnost tovrstnih napadov.

 

V centru za kibernetsko varnost imate zaposlenih več kot sto strokovnjakov. Kako težko je danes dobiti ustrezen kader?

Seveda je težko dobiti strokovnjake, pri čemer za te strokovnjake iščemo vse tiste modele, ki so njim prilagojeni. Gotovo je plača pomemben del, ampak šteje tudi okolje. Gre za možnost razvoja izobraževanja, konec koncev tudi izzivov, s katerimi se srečuješ in kjer se lahko učiš in gradiš. Ta paket poskušamo narediti čim boljši in ga tudi predstaviti vsem potencialnim kandidatom. In ga seveda tudi dejansko vzdrževati, ne samo ustvariti videz tega sistema, pri tem pa smo kar uspešni. Vsekakor pa obstajajo izzivi in tudi pričakujemo, da se bo izobraževalni sistem začel bolj usmerjati na to področje.

Prej sva se bežno dotaknila konkurence. Imate lokalno, v zadnjem času pa tudi globalno. Imamo Elona Muska in njegov Starlink, ki v bistvu zagotavlja internet marsikje po svetu. Je Starlink vaša konkurenca?

Seveda je na neki način tudi konkurenca, na drugi strani pa dopolnjuje. Interes trga potem opredeli, kdo bo konkurenca in kdo bo samo dopolnilo. In zaenkrat Starlink ostaja dopolnilo temu, kar operaterji počnemo, predvsem na tistih območjih, kjer ni infrastrukture in kjer ni druge možnosti povezljivosti, kar seveda vidimo kot pozitivno.

Treba pa je tudi razumeti, da Starlink na neki način prav tako uporablja frekvenčni prostor, ki ga je dobil zelo poceni ali zastonj. In to so specifike, o katerih se bomo verjetno morali v prihodnosti še pogovarjati. Za to, da delujemo v frekvenčnem prostoru, zelo veliko plačamo državi. In če bi se to razširilo na še večjo rabo, bi bilo seveda smiselno, da se ti elementi spremenijo. Želimo si predvsem enakopravnega okolja za tržno tekmovanje, ovira za to pa so predvsem ta zelo velika globalna podjetja, ki imajo povsem drugačne pogoje tudi v odnosu z državo. In če na primer govorimo o sistemu javnega obveščanja, se je prav na tem področju izkazalo, da so globalni ponudniki neodvisni od tega, kaj države mislijo, želijo in tako naprej. Zelo veliko sistematičnega pritiska je potrebnega, da se določene stvari dejansko spremenijo.

Je mogoče, da bi se telekomunikacijska podjetja razvijala v smeri satelitskih povezav?

Dosedanji trendi so pokazali, da temeljne tehnologije ostajajo podobne. Fiksna povezljivost na fiksnih lokacijah je vedno temeljila na bakrenih zankah ali na koaksialnem kablu ali optiki. Skratka, zelo malo uporabnikov s tega prehaja na druge infrastrukture. Naslednja infrastruktura je mobilna. Mobilna lahko najbolje nadomesti fiksno infrastrukturo in v to pač tudi vlagamo. Temu delu trga sledimo in poskušamo najti ustrezne produkte zanj, zato tudi rast. Tretji segment pa je nišni in za zdaj satelitske komunikacije nastopajo prav v tem nišnem segmentu.

Ali se lahko to v prihodnosti spremeni in ali bi bilo to dobro ali slabo, pa je pomembno vprašanje z vidika omrežja. Namreč, internet bi moral biti načelno - zdaj ni čisto povsod več ravno tako - odprto mednarodno omrežje. Kjerkoli se lahko vsak nanj priklopi in brez omejitev izmenjuje informacije. Danes v praksi ni več tako, a pretežno še vedno je tako. Če govorimo o Starlinku, ne gre za internet, saj je to zaprto omrežje. In vprašanje je, kaj vse se lahko v tem zaprtem omrežju dogaja. Obstaja veliko utopičnih in tudi distopičnih scenarijev.

To pomeni, da bo najverjetneje smiselno ohranjati razmerje, tudi če bi se tehnologija - zaenkrat še nič ne kaže - začela usmerjati drugam. Najverjetnejše so kombinacije; to je najbolj vzdržen sistem. Skratka, kombinacija wifija, 'standalone' 5G, mobilne tehnologije, podatkovnih prenosov, povezav na optičnih vlaknih in satelita. To je najbolj normalno razmerje. Verjetno si nihče ne želi, da bi obstajala ena globalna mreža, po možnosti v lasti ene korporacije, ki bi zagotavljala in podpirala celoten internet.

Starlink denimo dostop do interneta v najcenejšem paketu zagotavlja za 35 evrov mesečno. Če to primerjamo s slovenskimi cenami pri ponudnikih telekomunikacijskih storitev, je Slovenija v primerjavi s tujino poceni ali draga?

Primerljivost je precej na visoki ravni, kar pomeni, da lahko govorimo o tem, da so storitve v Sloveniji relativno poceni. Res pa je tudi, da so nekateri stroški, predvsem kar zadeva vsebine, precej visoki. Slovenski trg je majhen, in ker je majhen, ima svoje specifike predvsem na tem področju. Uporabniki to, da so vsebine in storitev drage, na žalost potem seveda percipirajo, a v tem delu smo precej odvisni od ponudnikov vsebin in še zlasti lokalnih ponudnikov vsebin, ki veliko prispevajo k celotnim stroškom, ki jih pravzaprav imamo in ki zaradi majhnosti trga in drugih elementov seveda težko dosegajo nižje cene. Trg pa je po drugi strani precej konkurenčen, kar prav tako zagotavlja nizke cene.

Tisto, v čemer se res precej razlikujemo od večine evropskih držav, je kakovost. Se pravi, če primerjamo kakovost mobilnih storitev, recimo tudi z Nemčijo, Avstrijo in drugimi državami, pa tudi cenovno dostopnost, smo na precej višji ravni. Tu smo dosegli precejšnjo razliko v primerjavi z drugimi državami.

Naši analitiki so iz vaših poročil izpostavili posamezna perspektivna področja, na katerih Telekom Slovenije že ustvarja dodatne prihodke. Med njimi so finančne storitve, e-zdravje, zavarovanja. Kolikor sem pregledal številke v zadnjem objavljenem poročilu, vam prihodki na tem področju nekoliko upadajo.

Verjetno v deležu. Storitve so vse bolj prepletene. Če govorimo o e-zdravju, je zelo prepleteno z drugimi storitvami. Nam je pomembno predvsem, da raste celota. Sami segmenti so za nas pomembni takrat, ko jim lahko pripišemo določene aktivnosti. In za določene aktivnosti, zdaj tudi skozi razvoj omrežja pete generacije in standalone, še nismo bili v celoti zreli. Zdaj smo in zdaj lahko te storitve dejansko ponudimo in tudi pričakujemo večjo rast na teh področjih. Prepletamo se še z drugimi segmenti, od financ do vsega preostalega. Operaterji smo glede tega postavljeni pred kar precejšnje izzive. Telekom Slovenije se teh izzivov loteva s postopnimi spremembami in verjamemo, da bo to tudi v prihodnosti prispevalo h kontinuirani rasti. Se pravi, ves čas se moramo spreminjati in ves čas moramo iskati nove priložnosti in nove načine, kako ta trend realizirati.

Prej ste pri kibernetski varnosti omenili tudi umetno inteligenco – na katerih področjih si pomagate z njo? Koliko jo uporabljajo zaposleni, vam uspeva z njeno pomočjo povečevati prihodke, je mogoče v pomoč pri tem, da ni treba zaposliti toliko ljudi, kot bi jih na primer potrebovali?

Telekom Slovenije postopoma zmanjšuje število zaposlenih, v kontinuiranem procesu in večinoma z upokojitvami. Ne gre za aktivno zmanjševanje števila zaposlenih, ampak sledimo temu, kar je na neki način naše stanje in trend. Seveda to pomeni tudi, da moramo iskati nove tehnologije, s katerimi bomo – dejstvo je, da rastemo tako rekoč v vseh segmentih – procese ustrezno obvladovali. Se pravi, da bomo vse potrebe uporabnikov tudi zadovoljili, in za to moramo uporabljati različna orodja, med katerimi je za nas zelo pomembna umetna inteligenca. Kje jo uporabljamo? V tem trenutku je temeljno področje kibernetska varnost, gotovo tudi določene stvari na področju omrežja, ampak znotraj poslovanja največ pozornosti posvečamo ravno temu, kako avtomatizirati določene procese z uporabniki. Se pravi, da vlagamo v sistem umetne inteligence, da nam pomaga pri stikih z uporabniki, v klicnih centrih, v reševanju ticketov tam, kjer ima uporabnik potrebo komunicirati z nami. Ne samo zato, da to komunikacijo kakovostno izboljšamo, ampak predvsem zato, da to naredimo takoj. Uporabniki hočejo imeti takoj odgovore na vprašanja in želijo, da se takoj rešijo vse težave, s katerimi se soočajo. In v to trenutno največ vlagamo, to je naše osrednje področje, hkrati pa je izzivov vse več. Uvedli smo poseben sistem, kako obvladovati izzive, povezane predvsem z zasebnostjo, z varovanjem osebnih podatkov, tudi s kibernetsko varnostjo. Seveda pa je hkrati nujno izkoriščati priložnosti, drugače prvo brez drugega ni prava pot.

Priložnosti vidimo predvsem v tem, da te sisteme čim učinkoviteje uporabljamo. Menim, da smo pri uporabi umetne inteligence uspešni in to želimo še nadgrajevati. Vidimo jo tudi kot glavno orodje, kako bomo nadomestili zmanjševanje števila zaposlenih in delovnih ur ali pa naloge dodatno podprli s temi orodji.

Zelo težko je govoriti o tem, kaj se bo zgodilo in katera področja vse bo umetna inteligenca pravzaprav spremenila, ampak najverjetnejši odgovor se skriva znotraj petih do desetih let. Vprašanje je le, kaj se bo spremenilo v treh letih, kaj v petih in kaj v desetih letih, čisto vsa področja pa se bodo spremenila. To pa ne pomeni nujno, da se bo pomen osebnega stika zmanjšal. Verjamemo, da bodo osebni stiki med ljudmi še vedno pomembni, verjetno pa bodo v drugačni obliki in bodo imeli več smisla tam, kjer stroji tega ne bodo sposobni ali pa ne bomo želeli, da to opravljajo namesto nas. Gre za velike spremembe ne samo na našem področju, tako rekoč v vseh industrijah, in veliko vlagamo vanje.

Razvijate lastno umetno inteligenco ali izdelke kupujete na trgu?

Vedno gre za kombinacijo. In zelo zanimivo je, da veliko rešitev prihaja od znotraj. Določene testne sisteme oblikujemo od znotraj in jih začnemo uporabljati, veliko pa jih prihaja od drugih, zunanjih ponudnikov.

Uporabljamo seveda sisteme, ki so preverjeni, certificirani; na nekaterih nišnih področjih pa uporabljamo veliko lastnih sistemov. Ravno zaradi tega, ker jih lahko razvijemo in preizkusimo relativno hitro. To je tudi pomembna razlika v primerjavi s prejšnjimi nadgradnjami in softverskimi uvajanji, saj lahko stvari pri umetni inteligenci preizkusiš relativno hitro, vsaj v osnovi, ali delujejo ali ne, in potem to nadgrajuješ ali se usmeriš drugam.

Če mogoče ostaneva še pri zaposlenih. Rast plač v javnem sektorju precej močno prehiteva rast plač v zasebnem sektorju. Pri vas sledite temu tempu? Bi moral zasebni sektor pospešiti?

V sodelovanju s socialnimi partnerji smo že pred približno tremi leti ustvarili sistem, ki spodbuja in nagrajuje uspešnost podjetja. Se pravi, plače v Telekomu Slovenije so precej vezane na to, kako uspešno deluje podjetje kot celota. Na drugi strani pa seveda nagrajujemo in spodbujamo tudi uspešnost posameznika. Ti dve komponenti vodita do tega, ali je podjetje uspešno in ali smo zelo konkurenčni tudi na področju plač. To pomeni, da imamo vzajemno delujoči sistem. Če je podjetje uspešno, so tudi plače boljše kot pri konkurenčnih podjetjih. In ta model želimo vzdrževati, ker je pravzaprav dober za vse vpletene.

Kar zadeva odnos med javnim in zasebnim sektorjem, se ta spreminja, gre tudi za cikle, bomo videli. Mi se osredotočamo na to, kar je lahko naš prispevek, kar lahko mi naredimo. Mislim, da je zelo pomembno na vse te pojave gledati tudi skozi to dimenzijo, kaj lahko narediš sam, kaj lahko sam spremeniš. Za nas je zelo pomembno, da je podjetje uspešno in da so nagrajeni tako delničarji kot zaposleni. Če je posameznik uspešen, mora biti to dodatno nagrajeno. To so temeljni elementi. Slišati je preprosto, v resnici pa je malo bolj zapleteno.

Po letih usklajevanj bo v javnem sektorju plačno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem. Pri Telekomu je razmerje med povprečno in najvišjo plačo 1 proti 5, kot sem bral v vaših dokumentih. Se na tem področju kaj spreminja?

Plače, kar zadeva predvsem upravo, so regulirane, javno objavljene in s tem tudi nimamo težav. Razmerje je približno takšno, kot ste izpostavili.

Je mogoče kaj več povedati o vaši plači?

Vsako leto jo objavimo. (smeh)

Je v 2025 rasla v primerjavi z letom prej?

V tistih elementih, ki so dovoljeni. Se pravi, na tem področju smo regulirani in obenem je vezana na uspešnost, zato še ni čisto jasno, kakšna bo moja plača za to leto, ker je odvisna tudi od nagrade.

Greva na borzo. Rast delnice Telekoma Slovenije je lani zaostajala za indeksom SBITOP, upada tudi obseg prometa z delnico, kar ste ugotavljali tudi sami v poročilu o poslovanju. Kaj lahko naredite, da bo drugače?

Treba je povedati, da je v obdobju zadnjih let vrednost delnice precej zrasla. Kar zadeva razmerje do SBITOP, zelo variira. Včasih smo spredaj, včasih smo rahlo zadaj. Celoten trg ima relativno nizko likvidnost in verjamem, da je to bolj splošen problem kot problem delnice Telekoma Slovenije.

Za nas je najpomembnejše, da dosegamo tiste rezultate, ki jih predvidevamo, da rastemo v vseh kritičnih segmentih, da imamo jasno dividendno politiko, ki smo jo tudi zapisali in je od 30 do 50 odstotkov čistega dobička. To imamo na neki način telekomunikacijska podjetja vgrajena v svoje poslovanje ali pa specifike poslovanja, da smo na dolgi rok relativno stabilna. In v tem smo drugačni od marsikatere industrije. Deloma je to splošna značilnost panoge, deloma pa to pri Telekomu Slovenije poskušamo nadgrajevati ravno s konstantno, postopno, sistematično in smiselno rastjo.

Delničarje nagrajujete z dividendami, po drugi strani bi jih lahko tudi z odkupi lastnih delnic, vendar tega ne počnete. Nameravate to v prihodnosti spremeniti?

Glede na razvoj okoliščin bomo seveda razmišljali tudi o tem. V preteklosti so se nekaj časa iz nekih razlogov ti nakupi izvajali, potem pa ne več. Gotovo je to eden izmed predlogov in načinov, kako bi morda k temu lahko tudi prispevali, ampak mislim, da je razvoj poslovanja najpomembnejši. Če bomo konsistentno zagotavljali to, kar smo si pravzaprav zastavili, bo imelo to najpomembnejši in najboljši vpliv tudi na privlačnost delnice Telekoma Slovenije.

Nekatere uprave in nadzorniki kupujejo delnice družb, ki jih vodijo oziroma nadzirajo. Vi kupujete delnice Telekoma Slovenije?

Na splošno je to osebna odločitev uprave. Sam še nisem kupil delnic Telekoma Slovenije. Razlog za to je predvsem v tem, da je to zelo regulirano področje, da obstaja veliko prepovedanih obdobij, v katerih jih ne smeš kupovati, in da sploh ob prisotnosti določenih notranjih informacij ne bi smel kupovati delnic. Se pravi, to je področje, ki ni preprosto, in v glavnem so to razlogi, zakaj se še nisem odločil za nakup delnic Telekoma Slovenije.

Nekateri vaši kolegi v upravi pa imajo delnice?

Da.

Čeprav imamo danes& mogoče občutek, da se je trajnostnost zaradi dogajanja v svetu nekoliko pomaknila v ozadje, me zanima, katere so aktivnosti Telekoma Slovenije na tem področju, kaj ste naredili? Kaj še boste?

Že regulacijski okvir nam predpisuje precej stvari. Prva stvar, ki smo jo uresničili že lani, je ta, da izpolnjujemo vse zahteve, ki so s tem okvirjem predpisane. Ne gre pa samo za to. Seveda si želimo, da je vse skupaj tudi smiselno. Največje premike, ki v resnici niso bili zelo zapleteni, smo naredili v povezavi z ogljičnim odtisom. Bistveno smo ga zmanjšali. Del tega udejstvovanja je relativno preprost - z drugačnimi nakupi, predvsem električne energije - del pa je seveda bolj zapleten. Pomemben dosežek je, da smo z modernizacijo omrežja in kljub večji pokritosti, zmogljivosti in prepustnosti omrežja izboljšali učinkovitost rabe električne energije. Tako jo uporabljamo še bolj racionalno.

Kako ste to dosegli?

Z izbiro opreme z različnimi optimizacijami, tudi s tem, da smo optimirali parametre, skratka, zelo veliko ukrepov v omrežju in preostalih elementih infrastrukture je pripomoglo k temu. So pa tudi naprave same bolj varčne, manj se segrevajo, zato terjajo manj hlajenja. Skratka, gre za dvojni učinek. Manj izgube energije in tudi manj stroškov za hlajenje, tako da ta dva elementa sta verjetno največ prispevala.

Seveda pa glede na to, da gradimo TK-centre in kolokacijske centre in podobno, pričakujemo, da bodo naše potrebe po električni energiji še rasle. Prav tako pa na to vpliva uvajanje rešitev umetne inteligence, predvsem če bomo želeli določene modele uporabljati lokalno, v Sloveniji, bo to zahtevalo dodatno električno energijo.

Kar zadeva umetno inteligenco in njeno navezavo z energetsko izredno potretnimi podatkovnimi centri, v tujini na primer vidimo, kako velika podjetja sklepajo neposredne pogodbe o nakupu električne energije iz jedrskih elektrarn. Tudi pri nas se že nekaj časa pogovarjamo o potrebnosti novega bloka jedrske elektrarne. Kakšno je vaše mnenje o tem?

O tem je potreben strokovni dialog. Da se bo potreba po električni energiji povečevala, je precej gotovo. Tudi če ne bomo realizirali prehoda s fosilnih goriv na električno energijo za pogon večine vozil, tudi če se to ni zgodilo ali pa se je zgodilo bolj počasi, se bodo potrebe po električni energiji še povečevale. Vire bo treba krepiti, in to verjetno zahteva distribuirane vire. Tudi sami recimo na tem veliko delamo, se pravi gradimo recimo lastne fotovoltaične sisteme. Na drugi strani to potem zahteva tudi drugačen ekosistem, kar pomeni predvsem baterije. Na tem področju torej veliko delamo. Odločitev za jedrsko elektrarno je v rokah odločevalcev, mi pa bomo v vsakem primeru pojasnili, kakšne bodo naše prihodnje energetske potrebe.

Vsi spremljajo, kaj se dogaja v porabi, kakšni so trendi, tudi zaradi podatkovnih centrov. Ne gre toliko za osnovno dejavnost komunikacij. Če govorimo o podatkovnih centrih in lokalnem izvajanju modelov umetne inteligence, bomo za to potrebovali dodatne vire. To je dejstvo. Pri tem pa v tem trenutku še ni jasno, ali bodo ti centralizirani pri teh, ki bodo imeli svoje jedrske elektrarne, ali bo to vse bolj razpršeno, kar bi bilo iz strateških, nacionalnih in drugih razlogov za Slovenijo seveda bolj smiselno. Želimo si bolj distribuiranega modela. In če si to želimo, bomo verjetno potrebovali dodatne vire električne energije.

Bloomberg Adria

 

Zavezali ste se tudi uravnoteženemu razmerju spolov na vodilnih mestih. Danes ste v upravi vi in še tri kolegice, eno mesto v upravi pa še ni zasedeno. Lahko več poveste o tem?

Tu je zdaj skritih več vprašanj. (smeh) Predvsem iščemo izkušnje, strokovnost in medsebojno sodelovanje. Če rečemo uravnoteženost spolov na vodstvenih mestih, ne gledamo samo na upravo, ampak širše. In že zdaj mislim, da kar dobro izpolnjujemo te zahteve glede uravnoteženosti spolov.

Kar zadeva iskanje članov uprave - član uprave za prodajo in marketing je sporazumno zapustil podjetje, šel je novim izzivom naproti -, zdaj iščemo novega, in to bomo storili v tem paketu predloga. Namreč, jaz sem mandatar, imamo mandatarski sistem, to je bilo pravzaprav uvedeno še pred mojim prihodom, in mislim, da je zelo dobrodošla sprememba, da predlagam celotno ekipo. Se pravi, ko je potrjen predsednik uprave, dobi nalogo, da imenuje in predlaga preostale člane ekipe. In to je zdaj moja naloga, da celotno ekipo, ne le dodatnega člana, imenujem do konca marca. S to nalogo se ukvarjam in jo bom tudi izpolnil.

Konec prejšnjega leta vam je bil podeljen nov mandat, ki ga nastopite oktobra letos. Kako vi gledate na to, da se imenovanja izvajajo toliko vnaprej, sploh ker bodo vmes volitve?

Z vidika korporativnega upravljanja je pomembno, da so stvari predvidljive in jasno določene. Predpisi s tega področja ali pa to, kar je predvideno, je, da se mandati obnavljajo ne prej kot eno leto in ne pozneje kot šest mesecev pred iztekom mandata.

Z mojega vidika je to, da moram kot mandatar imenovati celotno ekipo, dodatna specifika. To pomeni, da če jo imenujem marca, smo pravzaprav že zelo blizu tistemu šestmesečnemu roku, zato je pravzaprav ta struktura tudi precej logična in narejena tako, kot je predvideno tudi s korporativnim upravljanjem.

Bobo

 

Če se dotakneva še konsolidacije na trgu telekomunikacijskih storitev. Že leta govorimo o tem, nazadnje smo spremljali povezovanje oziroma vstop Telemacha v lastniško strukturo T-2. Kaj se bo po vašem mnenju dogajalo na trgu telekomunikacij?

Slovenski trg telekomunikacije je vedno bil in bo verjetno ostal nepredvidljiv. Kar zadeva konsolidacijo, bo tudi zaradi vse večjega pritiska in konkurence, kar smo se danes že pogovarjali, različnih ponudnikov storitev zunaj Slovenije, moralo priti do konsolidacije. Ker jo bo enostavno ekonomija količin zahtevala. V kakšni obliki bo, pa je stvar več elementov. Tržno gledano, bi bilo najpomembnejše, da se ohrani konkurenca. To je tudi v našem interesu. Na drugi strani pa si seveda želimo in prizadevamo, da se zmanjšajo regulativna bremena. In če recimo govorimo o mobilnem trgu: tu imamo operaterji zelo primerljive tržne deleže, visoko raven konkurence in nobene regulacije, kar je na neki način idealno stanje, kjer si konkuriramo brez dodatkov, kjer nekdo z nekimi ukrepi nekomu nekaj nalaga zunaj tega čisto konkurenčnega modela. Pričakujemo, želja bi bila, da se nekaj podobnega zgodi tudi na fiksnem delu, ker to potem nekako ustvari normalen telekomunikacijski trg.

Prav gotovo pa je tudi nenavadno, da smo veliki vlagatelj, hkrati pa imamo na primer v fiksnem delu samo 28-odstotni tržni delež, tako da sploh nismo največji operater v tem segmentu. Imamo konkurenta, ki je bistveno večji in ni reguliran glede ničesar. Operaterji, ki imajo prav tako 50-odstotne tržne deleže, v primerljivih evropskih državah na primer niso več regulirani. In to je anomalija, ki bi jo bilo treba čim prej in nujno odpraviti. Verjamemo, da bo odpravljena v prihodnjih mesecih. Upamo, da v mesecih.

Morebiti v bližnji prihodnosti načrtujete prevzem kakšnega podjetja, širitev na kak drug trg?

Ves čas sledimo tovrstnim priložnostim, seveda pa je zelo odvisno od tega, kakšne te priložnosti so in od trenutka. Gotovo kontinuirano delamo na tem. Tudi za ambicijo, da dosežemo milijardo prihodkov, bo treba nekaj narediti s to anorgansko rastjo, tako da smo letos dodatno okrepili prizadevanja za to na različnih področjih, se pravi dejansko iščemo priložnosti vsepovsod, kjer vidimo sinergijo z našo temeljno dejavnostjo ali drugimi dejavnostmi, ki so del našega poslovanja. V vseh teh segmentih smo osredotočeni in zainteresirani  tudi za morebitne akvizicije.