Odkar se je vrnil v Belo hišo, ameriški predsednik Donald Trump ne skriva svojih želja po šibkem dolarju. "S šibkejšim dolarjem zaslužiš veliko več denarja. Ko imaš močan dolar, ne moreš prodati ničesar. To je dobro samo za inflacijo in psihologijo. Zaradi tega se počutiš dobro," je povedal lani poleti.
Tudi zdaj, ko je dolar upadel na najnižjo raven od začetka leta 2022, ameriški predsednik ne skriva svojega zadovoljstva. "Mislim, da je to odlično," je na vprašanje, ali ga skrbi padec valute, v torek v Iowi novinarjem odgovoril Trump. "Mislim, vrednost dolarja – poglejte, kakšne posle sklepamo. Dolarju gre odlično."
Kaj povzroča padec ameriškega dolarja?
Ameriški dolar je v sredo zdrsnil na najnižjo raven po začetku leta 2022, pri čemer vlagatelji vse glasneje stavijo, da to ni le kratkotrajen popravek, temveč začetek daljšega obdobja šibkosti. Bloombergov indeks dolarja je zabeležil najostrejši večdnevni padec po lanskem aprilskem carinskem pretresu, stroški zavarovanja pred nadaljnjim padcem pa so dosegli rekordne ravni.
Preberi še
Trump zbija vrednost dolarja: 'Lahko bi ga spravil gor ali dol, kot jojo'
Po mnenju predsednika ZDA Donalda Trumpa gre dolarju odlično, saj se sklepajo posli.
28.01.2026
Popoln vihar pretresov ceno zlata pognal do rekorda
Zlato prvič v zgodovini poskočilo nad 5000 dolarjev za unčo.
26.01.2026
Kako bodo nove carine vplivale na dolar?
Dolar se sooča s pritiskom zaradi novih Trumpovih carinskih groženj Evropi.
19.01.2026
Ključni sprožilec padca je večplasten. Na trge negativno vpliva nepredvidljivost politike Bele hiše, vključno z ostrimi izjavami in geopolitičnimi potezami, ki vznemirjajo zaveznike ter zmanjšujejo apetit za ameriška sredstva. K temu se prištevajo še skrbi glede proračunskega primanjkljaja in hitrorastočega javnega dolga, politična polarizacija ter pritisk administracije na neodvisnost ameriške centralne banke. V takšnem okolju vlagatelji zahtevajo višjo premijo za prevzem 'ameriškega tveganja', kar se odraža v prodaji dolarja in (deloma) tudi državnih obveznic.
Dodatno negotovost vnaša še možnost novega zaprtja dela ameriške vlade. Vodja senatnih demokratov Chuck Schumer je napovedal blokado obsežnega proračunskega paketa, če republikanci ne umaknejo financiranja za Ministrstvo za domovinsko varnost, kar povečuje tveganje delne ustavitve delovanja vlade.
Šibkost dolarja se je pojavila kljub rasti donosnosti državnih obveznic in pričakovanjem, da bo Fed na včerajšnjem zasedanju začasno ustavil zniževanje obrestnih mer – oboje bi bilo tradicionalno razumljeno kot dejavnik podpore valuti. Trump je namreč večkrat jasno izrazil željo po bistveno nižjih obrestnih merah, kar bi dolar dodatno obremenilo.
Slabitev dolarja je potisnila druge valute na večletne vrhove: evro in funt sta se povzpela na najvišje ravni od leta 2021, švicarski frank pa na najvišjo raven po letu 2015. Krepijo se tudi valute trgov v razvoju, pri čemer širše gibanje kaže na preusmerjanje kapitala iz ZDA v iskanju donosov drugod – trend, ki ga nekateri udeleženci opisujejo kot "tiho umikanje" iz ameriških naložb. Mejnalni tečaj evra z dolarjem je v sredo dosegel 1,20 in se proti koncu dneva spustil na 1,19.
Slabitev dolarja je potisnila druge valute na večletne vrhove: evro in funt sta se povzpela na najvišje ravni od 2021, frank pa na najvišjo raven po 2015.
Japonski element
Pomemben element trenutnega gibanja je tudi okrepljen jen. Premiki na valutnih trgih so se začeli že v petek, ko je japonska valuta močno pridobila proti dolarju. Petkovo sporočilo Japonske centralne banke (BoJ) je pretreslo pričakovanja glede obrestnih mer in ponovno vzbudilo strahove pred intervencijo. BoJ je ohranila obresti nespremenjene, guverner Kazuo Ueda pa ni dal jasnega signala o zvišanju, ampak je namesto tega poudaril, da bo ključnega pomena določitev cen v aprilu.
Trgi so te izjave razumeli kot previdnostne, kar je tečaj dolarja z jenom za kratek čas potisnilo proti visokim 159, preden se je gibanje nenadoma obrnilo. Ko je par dosegel 'psihološko mejo' blizu 160 – ravni, povezane s preteklimi intervencijami za podporo jena –, se je pozicioniranje obrnilo, jen se je močno odbil, kar je dolar potisnilo navzdol.
V petek so se pojavila tudi ugibanja, da bo newyorška centralna banka izvedla tako imenovano preverjanje tečaja dolarja in jena. "To se pogosto obravnava kot predhodnik intervencije centralne banke na deviznih trgih," pojasnjuje Harry Balasuriya iz Revoluta.
"Centralne banke lahko vplivajo na menjalni tečaj države tako, da posredujejo na trgu in stabilizirajo svojo valuto. Nenavadno pri dogodkih v petek je očitno sodelovanje med Fedom in BoJ v usklajenih prizadevanjih, da bi morebiti posredovali na trgu in preprečili nadaljnje oslabevanje jena proti ameriškemu dolarju," pove Balasuriya.
''Ni jasno, ali je prišlo do kakršnegakoli posredovanja ali gre le za govorice centralnih bank, da bi dvignile vrednost jena in znižale vrednost dolarja,'' meni Balasuriya. "Če do posredovanja dejansko ne pride, bi trg lahko razkril blef in prišlo bi do splošnega povečanja vrednosti ameriškega dolarja. Če bo posredovanje BoJ in Fed večje, kot pričakujejo trgi, bi se lahko nadaljevalo prodajanje ameriškega dolarja," pravi.
Bloomberg
Trumpova strategija šibkega dolarja
Za Stephena Jena, ustanovitelja Eurizon SLJ Capital, stališče Trumpove administracije do dolarja zaznamuje začetek nove faze padanja valute, saj si Bela hiša prizadeva za menjalni tečaj, ki podpira ameriške izvoznike.
"To je lahko začetek naslednje faze padanja dolarja, na katero številni morda niso pripravljeni. Obstaja generacija valutnih analitikov, ki so navajeni na močan dolar in močno ameriško gospodarstvo in se ne morejo sprijazniti s scenarijem šibkega dolarja in močnega ameriškega gospodarstva," je zapisal Jen.
Trump je lani namignil, da lahko podjetja, ki velik del prihodkov ustvarijo v tujini, zaradi valutnih sprememb dejansko profitirajo. Po podatkih Goldman Sachsa 100 največjih podjetij, uvrščenih v tehnološki indeks Nasdaq, približno 45 odstotkov prihodkov ustvari v tujini.
Finančni minister Scott Bessent je v sredo zagovarjal politiko močnega dolarja in ponudil podporo ameriški valuti dan po tem, ko so izjave Trumpove povzročile padec ameriške valute. "ZDA imajo vedno politiko močnega dolarja," je Bessent dejal v intervjuju za CNBC. "A politika močnega dolarja pomeni vzpostavitev pravih temeljev," je dejal.
"Trumpova administracija si šibkejši dolar želi predvsem zaradi večje konkurenčnosti ameriškega gospodarstva. Šibkejši dolar znižuje relativne cene ameriškega izvoza, kar podpira domačo industrijo in zaposlovanje. Takšen pristop je skladen s širšo strategijo zaščite domačega gospodarstva in zmanjševanja zunanjetrgovinskih neravnovesij, toda ob večjih političnih napetostih s ključnimi trgovinskimi partnerji," pojasnjuje Matej Mazi, namestnik direktorja Sektorja investicijskih skladov pri NLB Skladih.
Mazi izpostavi, da je pomemben dejavnik tudi odnos administracije do denarne politike. "Trump je večkrat javno pritiskal na ameriško centralno banko, naj vodi bolj ohlapno denarno politiko. Nižje obrestne mere praviloma zmanjšujejo privlačnost valute za mednarodne vlagatelje, kar deluje v smeri šibkejšega dolarja ne glede na sicer močne makroekonomske temelje."
Šibkejši dolar je po godu tudi nekaterim ameriškim podjetjem, ki so to izrazila že lani. Lani je finančni direktor Netflixa Spencer Neumann denimo povedal, da je bil šibkejši dolar eden od razlogov, da je podjetje zvišalo celoletno napoved dobička. Lani je tudi Meta zaradi ugodnega valutnega učinka izboljšala napoved za tretje četrtletje.
"Trumpova administracija si šibkejši dolar želi predvsem zaradi večje konkurenčnosti gospodarstva," je povedal Matej Mazi z NLB Skladov.
"Res je, šibkejši dolar spodbuja izvoz. Vendar imajo ZDA 39 bilijonov dolarjev dolga, ki se približuje 40 bilijonom, in ob takšni ravni dolga stabilnost valute verjetno prevlada nad izvozom," je v intervjuju za televizijo Bloomberg dejal Robert Kaplan, podpredsednik pri banki Goldman Sachs. "Mislim, da si ZDA želijo stabilen dolar in stabilnost nasploh."
Kljub nedavnim preplahom pa po mnenju poznavalca Mazija temelji ameriškega gospodarstva ostajajo "zelo trdni". "ZDA beležijo visoko gospodarsko rast, podprto z močnim porastom produktivnosti, povezanim tudi z razvojem umetne inteligence. Ameriški kapitalski trgi ostajajo globoki, likvidni in privlačni za globalne vlagatelje. Po ocenah analitikov bi bil dolar ob odsotnosti političnih in geopolitičnih tveganj celo občutno močnejši glede na evro, trenutna šibkost pa tako odraža predvsem povečano premijo političnega tveganja," pove.
"Zaradi povečane negotovosti v ZDA so vlagatelji previdnejši pri hranjenju svojega denarja v ameriških dolarjih, zato bodo verjetno prerazporedili kapital v evre, da bi zmanjšali tveganje. Opazimo prve znake, da se status dolarja kot zlati standard spreminja; na trgu, kjer lahko en sam tvit sproži ogromne spremembe, sta diverzifikacija in spremljanje trga pomembnejša kot kdaj prej. Posledično opazimo rekordno veliko povpraševanje podjetij po fiksiranju menjalnih tečajev prek terminskih valutnih poslov, da se zaščitijo pred to nestabilnostjo," je povedal Victor Mascha, vodja oddelka za finance pri Revolut Business.
Bloomberg
Se bo globalna vloga evra okrepila?
Zadnja gibanja na trgu pa v Evropi porajajo očitno vprašanje: kaj vse to pomeni za evro? Po komentarjih predsednika, da ga padec dolarja ne skrbi, se je evro prvič po juniju 2021 povzpel nad mejo 1,20 dolarja. Razpoloženje na trgu opcij ostaja izrazito naklonjeno evru. Razlika v ceni zavarovanja oziroma stav na rast evra v naslednjem letu (v primerjavi s padcem) se je ta teden povzpela na najvišjo raven po marcu 2020, poroča Bloomberg.
Komaj po 28 dneh novega leta je tečaj evra z dolarjem dosegel cilj, ki so ga analitiki Bloomberga Adria postavili za leto 2026. V svoji valutni napovedi za 2026 so zapisali, da pričakujejo, da se bo evro v prihodnjem obdobju okrepil z možnostjo nadaljnjega pridobivanja, če se bo ta pot nacionalne politike uresničila in se bodo govorice o dvigu obrestnih mer ECB uresničile, kar bi zagotovilo dodatno podporo valuti.
Odkar se je predsednik Trump lani vrnil v Belo hišo, v evropskih krogih prav tako potekajo burne razprave o čedalje večji globalni vlogi evra. Predsednica ECB Christine Lagarde je v kolumni za časnik Financial Times lani junija zapisala, da je "napočil trenutek globalnega evra".
Prva dama ECB je evropske oblikovalce politik pozvala, naj izkoristijo trenutek in povečajo globalno prepoznavnost evra, saj Trumpova spodkopava zaupanje v ameriški dolar. "Ta trenutek sprememb je priložnost za Evropo: to je trenutek globalnega evra." Poudarila je, da mora "Evropa okrepiti tri temeljne stebre: geopolitično verodostojnost, gospodarsko odpornost ter pravno in institucionalno celovitost".
EURUSD:CUR
EUR-USD X-RATE
1,1943 USD
-0,00980 -0,81%
Vrednost ob začetku trgovanja
1,2041
Vrednost ob zaključku trgovanja
1,2041
Letošnja donosnost
1,9241%
dnevni razpon
1,19 - 1,20
razpon pri 52 tednih
1,01 - 1,21
Ameriški dolar še vedno prevladuje na svetovnih deviznih trgih, saj se pojavlja na enis strani pri 89,2 odstotka vseh transakcij. Prav tako še vedno ostaja rezervna valuta sveta, saj zajema kar 58 odstotkov deviznih rezerv. Evro jih medtem zajema okoli 20 odstotkov.
Na svetu sicer obstajajo alternativne valute, najbolj kredibilna med njimi pa je evro. A da evro s prestola odstavi dolar, je treba postoriti še mnogo. Enotno valuto evroobmočja je najprej treba širše uporabljati v trgovalnih računih in kreditnem financiranju zunaj evrskega območja.
Evru manjka tudi dobra ponudba varnih sredstev, ki jih lahko kupijo imetniki evrov. To ne pomeni le zadostne količine državnih obveznic iz Nemčije ali drugih držav ali dolga na ravni EU, temveč tudi pomanjkanje širokega in globokega kapitalskega trga na stari celini. Državne obveznice niso edina varna sredstva v ZDA; za to se štejejo tudi hipotekarne obveznice in visokoocenjeni podjetniški dolgovi.
Bloomberg
Evropa potrebuje večji in bolje razviti kapitalski trg ne samo zato, da bi lažje ustvarjala takšne finančne naložbe, ampak tudi zato, da bi lahko Evropejci svoje evre učinkoviteje vlagali v posojila in naložbe v tujini.
Kot piše Bloomberg, so se zunaj ZDA offshore dolarski trgi primarno razvili iz dveh razlogov: Američani so želeli kupovati tuje vrednostne papirje, tujci pa niso želeli imeti dolarjev shranjenih v ameriških bankah. V Evropi je položaj drugačen – Evropejci imajo še vedno prevelik del prihrankov na bančnih računih, ki praviloma prinašajo nižje donose kot primerljive oblike varčevanja v ZDA.
O strukturnih izzivih Evrope je v kolumni za FT pisala tudi Lagarde. "Evropska rast ostaja vztrajno nizka, njeni kapitalski trgi so še vedno razdrobljeni in – kljub močni skupni fiskalni poziciji z razmerjem med dolgom in BDP v vrednosti 89 odstotkov v primerjavi s 124 odstotki v ZDA – ponudba visokokakovostnih varnih sredstev zaostaja."
"Trenutna nestabilnost trga verjetno ni znak 'globalnega trenutka evra', ampak bolj mehanska korekcija. Medtem ko je Fed izvedel šestmesečni cikel sprostitve, je ECB ohranila bolj previden pristop, kar je na koncu zmanjšalo privlačnost donosa ameriškega dolarja v primerjavi z evrom. Zdaj opažamo porast sredstev, denominiranih v evrih," še pojasni Mascha iz podjetja Revolut.
''Trenutna gibanja za evro pomenijo kratkoročno podporo, ki pa ni nujno trajna,'' meni Mazi iz NLB Skladov. "Evroobmočje se sooča z nižjo gospodarsko rastjo in manj ugodnimi kapitalskimi tokovi. Če se bo trend dezinflacije nadaljeval, bo ECB verjetno prisiljena nadalje zniževati obrestne mere, kar bi dodatno zmanjšalo privlačnost evra. Če se hkrati politična negotovost v ZDA zmanjša in pozornost trgov ponovno usmeri k temeljnim ekonomskim dejavnikom, bi to lahko bilo dodaten razlog za morebiten obrat trenda v korist ameriškega dolarja," pove.
Pogled iz Pekinga
"Kitajska je videti vse bolj pripravljena vzpostaviti alternativni finančni sistem, a je še daleč od tega, da bi nadomestila ZDA," je na vrhuncu lanske trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko dejal ekonomist Marko Jaklič.
Peking sočasno potihoma širi mednarodno rabo svoje valute juan oziroma renminbi (RMB). Kot izpostavlja poznavalec Hao, to ne počne tako, da bi frontalno napadal na dolar, temveč kot premišljeno grajenje vzporednih poti in zmanjševanje odvisnosti od ene same valute.
Čeprav se renminbi pojavlja le na eni strani 8,5 odstotka vseh deviznih transakcij, v zadnjem času pridobiva pomen. Številne države na svetu, predvsem trgi v razvoju, čedalje več poslov opravljajo v RMB.
Etiopija, Šrilanka in Kenija razmišljajo o pretvorbi dolarskega dolga v obveznosti v RMB; Indonezija je izdala prvo offshore 'dim sum' obveznico v RMB; Argentina je del obveznosti do IMF poravnala v RMB. Hkrati se širijo valutne zamenjave – med drugim sta se Kitajska in Južna Koreja dogovorili za petletno zamenjavo v vrednosti 400 milijard RMB, po podobnih dogovorih s Turčijo, Tajsko ter nekaterimi evropskimi partnerji.
Analitik Hao pove, da četudi so posamezni ukrepi majhni, kažejo smer: ne 'kronanja' RMB, temveč utrjevanje alternativnih kanalov za plačila in financiranje. "Kitajska gradi infrastrukturo, ki zmanjšuje odvisnost od newyorških bank: CIPS (kitajski poravnalni sistem za RMB), mrežo kliring bank in obsežnejše linije zamenjave. Gre za nov vzvod, prek katerega se lahko obidejo sankcije ali geopolitične blokade," pove.
Zakaj RMB težko postane glavna hranilka vrednosti? Po Haovem mnenju zaradi "nemogoče trojice". "Država ne more hkrati imeti strogo vodenega tečaja, neodvisne denarne politike in popolnoma prostega pretoka kapitala. Kitajska prioritizira nadzor tečaja in politike, zato ne ponuja takšne odprtosti, globine trga in pravne zaščite, ki dolarju omogočajo vlogo globalnega varnega zatočišča."
"Kitajska ob tem znižuje izpostavljenost do ameriških državnih in povečuje nakupe zlata. Ne zato, da bi 'zapustila' dolarski sistem, temveč da zmanjša ranljivost, če bi se finančni pritiski ali zamrznitve rezerv ponovile. Končni učinek je, da dolar ostaja na vrhu, vendar se za številne države povečuje vrednost možnosti, da imajo tudi nedolarske tirnice."
Analitik Mazi v zvezi s kitajsko strategijo meni, da si s prodajo dolga poskuša zagotoviti večjo neodvisnost od dolarja in ameriških obveznic ter okrepiti uporabo juana v mednarodni trgovini. Po drugi plati pa omenja negativno makroekonomsko sliko, ki azijsko silo v luči lastne gospodarske šibkosti (upad nepremičninskih cen, majhna potrošnja, visoka brezposelnost med mladimi) usmerja v krepitev notranje stabilnost in manjše izpostavljenosti zunanjim šokom.