Prihaja nova izdaja ljudske obveznice: kakšna bo obrestna mera?

Slovenija je tudi letos na začetku leta izdala državno obveznico za financiranje potreb državnega proračuna in tako kot prva država v tem letu vstopila na kapitalske trge ter izkoristila izjemno povpraševanje vlagateljev. Končna velikost izdaje je bila 1,75 milijarde evrov, knjiga naročil pa je ob zaprtju presegala 10 milijard evrov, kar kaže na izjemno zanimanje.

O tem, kakšni so še načrti letošnjih izdaj obveznic, je v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria govoril generalni direktor Direktorata za zakladništvo na Ministrstvu za finance, mag. Marjan Divjak.

Zanimanje za izdajo letošnje prve državne obveznice je za nekajkrat presegalo vrednost izdaje. Čemu pripisujete to – donosnosti, tudi hitri izdaji ob začetku leta, bonitetnim ocenam? Boste tudi v prihodnje načrtovali izdaje ob začetku leta?

Predvidoma bomo izdaje nadaljevali. To okno za izdajo se je za Slovenijo v zadnjih letih izkazalo kot zelo dobro. Mislim, da je bila zelo pomembna in prava odločitev, da smo transakcijo napovedali glede na tržne razmere in vsesplošne pogoje že v petek (2. januarja, op. a.). To je pripomoglo k večjemu povpraševanju po slovenskih obveznicah. Hkrati se je skozi vse minulo leto izboljševala tudi bonitetna ocena Slovenije, likvidnost na sekundarnem trgu v letu 2025 se je izrazito izboljšala, beležimo obsege trgovanja v obsegu pet milijard evrov na mesec, kar je veliko.

Vsi ti dejavniki so okrepili povpraševanje. Naj povem, da smo tudi lani v začetku januarja izvedli zelo uspešno transakcijo izdaje 30-letne obveznice, obseg povpraševanja je bil zelo podoben, če nekako to prilagodimo glede na ročnost obveznice. V zadnjih petih, šestih letih ob izdajah referenčnih obveznic Republike Slovenije vedno beležimo zelo veliko povpraševanje. Tokrat je preseglo 10 milijard, a povpraševanje je bilo podobno tudi po prejšnjih izdajah.

Kdo so kupci slovenskih državnih obveznic, so med njimi novi institucionalni vlagatelji? Se Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) še vedno umika s sekundarnega trga, smo zato bolj pod drobnogledom vlagateljev?

Evropska centralna banka je v letu 2022 napovedala znižanje bilančne vsote v delu obveznic, ki so jih kupili v času kvantitativnega sproščanja. To je vplivalo na Slovenijo kot izdajatelja predvsem zaradi percepcije, morda nižje likvidnosti slovenskega trga obveznic v tistem času. Od takrat so se razmere stabilizirale, tudi zaradi izvajanja naše strategije biti prisoten na drugih trgih, kot sta dolarski trg in japonski trg, gledamo tudi kitajski trg. Bili smo prisotni tudi na trgu obveznic, vezanih na inflacijo.

Torej, izvedli smo ukrepe, da smo stabilizirali, predvsem pa nekako spremenili percepcijo o ravnotežju med povpraševanjem in ponudbo vrednostnih papirjev Republike Slovenije v času, ko je ECB napovedal ukrepe zniževanja bilančne vsote. Ta proces je znan, mi ves čas izvajamo strategijo širitve baze vlagateljev, poskušamo zadržati tradicionalne visokokvalitetne vlagatelje v dolg Republike Slovenije in seveda privabiti nove in to nam razmeroma dobro uspeva. Smo transparentni, verjamem tudi, da zaupanja vreden partner vlagateljem in bankam, ki trgujejo z obveznicami. Rezultat je, da je povpraševanje po obveznicah Republike Slovenije ves čas veliko.

Bloomberg Adria

Povprečna ročnost slovenskega dolga se je v zadnjih letih podaljšala, lani je bila prva izdaja z ročnostjo 30 let, letos 10. Kako glede na višino obresti balansirate med dolgoročno stabilnostjo in stroškom servisiranja dolga, ki bo vrh dosegel leta 2027?

Nominalno bo strošek državnega proračuna za obresti rasel v obdobju višjih obrestnih mer. To trgi v tem trenutku pričakujejo skozi daljše časovno obdobje. Glede na to, da že zapadajo obveznice z nižjim kuponom, je nekako pričakovano, da se bo nominalni znesek, ki ga proračun plačuje za poplačevanje dolga, večal tudi v prihodnje. Pomembno je, da je ta stabilen v odstotku BDP, in Slovenija ima ta kazalnik v zelo ugodnih okvirjih.

To je zelo pripomoglo k izboljšanju ratinga Republike Slovenije. V tem trenutku znaša 1,2 odstotka BDP in je glede na mednarodne standarde nizek. Pričakujemo, da ga bomo tudi v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju lahko zadržali v takšnih okvirjih. Pri tem pristopu je pomembno, da smo ves čas na tako imenovani učinkoviti ovojnici glede stroška financiranja in tveganja. Tveganje se meri glede na ročnost izdanega dolga. Lani smo izdali 30-letno obveznico, tudi 10-letno, kar je vodilo do podaljšanega trajanja na novo izdanega dolga, ki je bil lani 16 let prav zaradi izdaje 30-letne obveznice.

Ta proces utrditve metrike tveganja državnega dolga smo začeli v času nizkih obrestnih mer in zelo izboljšali metriko dolga državnega proračuna. V tem okolju, kot sem povedal, poskušamo biti na tej učinkoviti ovojnici, lani pa je bilo posebno leto, ker smo se osredotočili na vprašanje uravnoteženosti profila zapadlosti. Že prej smo imeli v letu 2035 pomembne zapadlosti, tako da smo morali za ohranjanje uravnoteženosti profila zapadlosti iskati druge ročnosti. V nadaljevanju bomo zasledovali načelo učinkovitosti izvajanja financiranja državnega dolga, kar je v tem trenutku okoli devetletne ročnosti v povprečju.

Kakšni so načrti za naslednje letošnje izdaje, kakšna so tveganja? Načrtujete vnovično izdajo obveznice, vezane na doseganje trajnostnih ciljev? Morda lahko pričakujemo še kakšne novosti pri izdaji?

Kot državna zakladnica sledimo strateškim ciljem, hkrati pa zasledujemo tudi operativne cilje. Nekateri so bolj trdno postavljeni, drugi manj. Eden izmed ciljev je, da smo vsako tretje leto prisotni na globalnem trgu v dolarjih. Glede na to, da smo zadnjo dolarsko obveznico izdali v letu 2023, obstaja možnost, da bomo ta cilj uresničili že letos. To je seveda odvisno od pogojev financiranja na globalnem trgu, kar merimo po valutni zamenjavi in primerjamo s stroškom financiranja Slovenije na evrskem trgu, torej je odvisno od stroška financiranja. Je strateški cilj, ki je za nas pomemben.

Del naše strategije in štirih osnovnih strateških ciljev upravljanja dolga je prisotnost na ESG-trgu. Naša zaveza je, da smo vsako drugo leto prisotni z obveznico v ESG-formatu in leto 2027 je drugo leto po letu 2025, ko je Slovenija izdala svojo tretjo ESG-obveznico. Letos bomo začeli pripravljati tretji okvir za trajnostne obveznice, pri čemer sledimo tudi cilju vsakokrat izboljšati kakovost takega okvirja.

Ali letos načrtujete izdajo tretje ljudske obveznice, če da, v kolikšni vrednosti? Realni donos doslej izdanih obveznic je zaradi inflacije negativen, kako boste prepričali vlagatelje?

Tudi letos načrtujemo izdajo že tretje obveznice za male vlagatelje. O višini ne bi želel govoriti. Ta bo stvar percepcije povpraševanja, obrestne mere, ki bo ponujena med izdajo take obveznice. Seveda bomo nagovorili bazo vlagateljev, cilj pa je čim bolj spodbuditi povpraševanje med malimi vlagatelji. Pomembno je, da ta obveznica postaja prepoznavna med malimi vlagatelji, da so jo dobro sprejeli, da vidimo povečano trgovanje na ljubljanski borzi, vsako leto so večkratniki trgovanja glede na prehodno leto.

Tudi letos pričakujemo več trgovanja kot lani, tako da bomo izvedli vse potrebne aktivnosti, da bomo okrepili povpraševanje malih vlagateljev. Obrestna mera bo, verjamem, ugodna glede na razmere na trgih. Te so se izrazito spremenile. Krivulja je vse bolj strma, kratki konec se je znižal, desetletni konec se viša, 30-letni konec je višji. Ta terminska struktura je precej strma, tako da bomo z našega vidika imeli možnost malim vlagateljem ponuditi obrestno mero, ki bo zanje privlačna, sploh v primerjavi z drugimi varnimi naložbami, ki jih imajo na voljo.