Zgodbe tedna: delnice za družino, nov davek na Hrvaškem in začetek mundiala

Zbrali smo najbolj odmevne zgodbe minulega tedna.

Koliko dni za milijon evrov?

Zagotovo ste se kdaj vprašali, kako hitro domača podjetja dejansko ustvarjajo dobiček. Medtem ko nekatera podjetja milijon evrov čistega dobička ustvarijo že v nekaj urah, druga za enak znesek potrebujejo dneve ali celo tedne. Prav zato primerjava časa, potrebnega za ustvarjanje milijona evrov dobička, zanimivo in intuitivno razkriva razlike v velikosti podjetij iz indeksa SBITOP.

Ko uprave kupujejo delnice za družino: zaupanje v podjetje ali davčno ugodna naložba?

Ko član uprave kupi delnice družbe, ki jo vodi, vlagatelji običajno zastrižejo z ušesi. Ko jih kupijo še njegov zakonec ali otroci, je sporočilo še zanimivejše. Na Ljubljanski borzi so v zadnjih mesecih več nakupov delnic slovenskih blue chipov opravili člani uprave, vodilni zaposleni in z njimi povezane osebe. Takšni posli niso prepovedani, morajo pa biti javno razkriti.

Slovenski blue chipi previdni pri startupih

Slovenski blue chipi se s startupi in zunanjimi tehnološkimi partnerji povezujejo, a večinoma previdno: prek pilotnih projektov, partnerstev, pospeševalnikov in sodelovanja z raziskovalnimi institucijami. Manj je kapitalskih vstopov, prevzemov in sistematičnih korporativnih skladov tveganega kapitala. To je ključna razlika v primerjavi z bolj ambicioznimi regionalnimi primeri, kot je hrvaški Končar.

Slovenska podjetja gledala proti Hrvaški, zdaj tam grozi nov davek

Hrvaška je bila v zadnjih letih v slovenskem političnem in gospodarskem prostoru pogosto omenjena kot davčno ugodnejše poslovno okolje. Ob razpravah o obremenitvah dela in kapitala v Sloveniji so se pojavljale tudi ocene, da del podjetij vodstvene, podporne ali regionalne funkcije seli čez mejo. 

Javno dostopni viri kažejo na več primerov regionalne konsolidacije poslovodstva, vodenja ali oddelkov zunaj Slovenije, med drugim pri Lidlu, A1, SAP, PwC, Perutnini Ptuj, Microsoftu, Oraclu in Ciscu. Hrvaška je zdaj napovedala uvedbo 50-odstotnega davka na čezmerne bruto dobičkovne marže podjetij.

Amerika plača, Fifa zasluži: zakaj je letošnji mundial najdražji doslej

V četrtek se je začel največji športni dogodek leta. V Ciudadu de Mexico sta se pomerili reprezentanci Mehike in Južne Afrike ter tako odprli največje in najdražje svetovno prvenstvo v zgodovini joga bonita. Mednarodna nogometna zveza Fifa je za svetovno prvenstvo v Severni Ameriki v proračunu za obdobje med letoma 2023 in 2026 predvidela rekordne prihodke.

Bitka izven igrišč

V četrtek sta mehiška in južnoafriška reprezentanca stopili na igrišče stadiona Estadio Banorte v mehiški prestolnici in s tem uradno odprli 23. Fifino svetovno prvenstvo v nogometu. Tekma ne bo potekala le med 22 igralci, ampak tudi za marketinško prepoznavnost. Medtem ko je izid prve še odprt, je druga že odločena. Danes analiziramo slednjo. Mundial je največje marketinško prizorišče na svetu, kjer dominira tako imenovana Velika trojica – Adidas, Nike in Puma –, ki opremlja 37 od 48  reprezentanc in obvladuje približno tri četrtine trga. Katera družba zmaguje?

Kaj po prevzemu čaka Panvito

Skupina Panvita po prevzemu s strani hrvaške Mesne industrije Braća Pivac napoveduje nov investicijski cikel, širitev proizvodnje in dodatno krepitev položaja na regionalnem prehranskem trgu. V ospredju bodo posodobitve proizvodnje, razvoj blagovnih znamk, povečanje izvoza ter vlaganja v domačo pridelavo hrane in energetsko samooskrbo. Novi lastniki v Panviti vidijo pomembno platformo za širitev na trge jugovzhodne Evrope, ob tem pa poudarjajo, da želijo ohraniti močno lokalno vpetost skupine. Več pišemo v članku.

Patrik Macek/Pixsell

 

Bo nova vlada spremenila pravila igre za Petrol?

Pri Petrolu po politični spremembi na vrhu države pričakujejo drugačen odnos do regulacije cen goriv, energetike in državnega lastništva. Morebitna desnosredinska vlada bi lahko posegla v pravila, ki pomembno vplivajo na poslovanje največjega trgovca z energenti v državi, odprta pa ostajajo tudi vprašanja prihodnjih investicij, energetske politike in odnosa države do ključnih infrastrukturnih podjetij. V Petrolu že dlje časa opozarjajo na vpliv regulacije na poslovanje in investicije, politične spremembe pa bi jim lahko prinesle bolj naklonjeno okolje. Več si preberite v članku.

Na dražbo stanovanje v Domžalah z nizko izklicno ceno

Srednja cena prodanega stanovanja v Ljubljani je v 2025 prvič presegla pet tisoč evrov za kvadratni meter, kar je za marsikoga preveč. Še vedno pa je po nižjih cenah mogoče kupiti stanovanja na dražbah. Nova priložnost bo v drugi polovici junija. Posebnost: stanovanja ne boste kupovali na eni, temveč na dveh spletnih dražbah. Preverili smo, kakšno je stanovanje, kakšna izklicna cena in po kakšnih cenah so se prodajala primerljiva stanovanja? Na kaj je treba biti pozoren, preberite v članku.

Kako se slovenska podjetja borijo proti energetskim cenovnim šokom

Energetska negotovost, ki so jo sprožile vojna v Perzijskem zalivu in motnje v Hormuški ožini, je znova razgalila ranljivost evropskega gospodarstva zaradi odvisnosti od uvoženih energentov.

Po podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je Slovenija v zadnjih štirih letih več kot potrojila nameščene sončne zmogljivosti – s 468 megavati konec leta 2021 na 1.571 megavatov do konca leta 2025. Pomemben del nove rasti pomenijo prav samooskrbne sončne elektrarne podjetij in skupnosti.

Prvi objavljamo oceno vrednosti družbe Bosqar Invest! Vlagati ali ne?

Bosqar Invest je podjetje, ki je iz upravljanja klicnih centrov zraslo v skupino s tremi poslovnimi divizijami: BPTO/AI (Mplus in Graia), FOOD (Future Food, Mlinar, Panvita, PIK Vrbovec) in HR (Workplace, Manpower SEE). Trenutno segment FOOD po prispevku k EBITDA presega segment BPTO, prihodnji razvoj skupine pa temelji predvsem na nadaljnjih naložbah in prevzemih v tem segmentu.

Bosqarjeva delnica je občutno presegla gibanje delniških indeksov na zagrebški borzi, njena likvidnost pa je omejena, saj večino delnic obvladuje družina Orešković (Orso Global) skupaj s pokojninskimi skladi, ki so sodelovali v IPO in preteklih dokapitalizacijah.

Kaj bo zlomilo Putina in kdo ga bo zamenjal?

Pomlad 2026 je grandioznim načrtom ruskega predsednika Vladimirja Putina prinesla grenko streznitev. Taljenje snega in ledu vzdolž 1.200-kilometrske frontne črte ni naznanilo začetka tradicionalnega ofenzivnega sunka ruskih sil. Nasprotno, ruski poveljniki so taktične načrte napadov za zasedbo preostanka Donbasa zamenjali za aktivni umik.

"Zdaj so številni v Putinovi bližini, vključno z oligarhi, dojeli, da je cena vojne previsoka oziroma da morebitne koristi ne odtehtajo več škode," ocenjuje poznavalec Denis Mancevič iz NC3. "Gospodarstvo se ohlaja, fiskalni stimulus vojne bledi, dodatni varnostni ukrepi (na primer izklapljanje interneta po vzoru Irana) pa povzročajo dodatno finančno škodo. Zato poskušajo Putinu mehko sporočiti, da bi bilo vojno dobro končati in da mora tudi Rusija popustiti pri svojih maksimalističnih zahtevah," pojasnjuje strokovnjak.

Zakaj bi slovenska zagonska podjetja odšla na avstrijsko Koroško?

Avstrijska Koroška s središčem v Celovcu se predstavlja kot Silicijeva dolina Evrope, eden najbolj dinamičnih, naprednih in visokotehnoloških inovacijskih ekosistemov. Vabijo tudi slovenska podjetja.

Odlične prometne povezave, dobre raziskovalne institucije, podjetniški inkubatorji ter visoka kakovost življenja so argumenti za prihod zagonskih podjetij na avstrijsko Koroško, so prepričani pri Avstrijski gospodarski zbornici (WKÖ).

Bomo po vzoru Hrvaške dobili brezplačne bančne račune?

Koalicijska pogodba nove vladne koalicije obljublja uvedbo paketa brezplačnih bančnih storitev. Takšno pravico imajo na Hrvaškem od začetka letošnjega leta. Banke pričakovano nad idejo niso navdušene. Združenje bank Slovenije: predloga ne podpiramo, lahko je ustavno sporen.

Kako bosta delala Logar in Kajzer?

Produktivnost slovenskega gospodarstva dosega 86 odstotkov povprečja EU. Enako raven je Slovenija dosegala pred 20 leti, kar po besedah novega ministra za gospodarstvo Anžeta Logarja kaže na dolgotrajno stagnacijo. Zato napoveduje odločnejše spremembe slovenske gospodarske politike. Poročilo iz Slovenskega globalnega foruma 2026 v Mariboru.

Dividendni kralji – podjetja, ki dividende zvišujejo že več kot 50 let

Poleg dividendnih aristokratov – podjetij, ki dividende zvišujejo najmanj 25 zaporednih let – na ameriškem trgu obstaja še bolj ekskluziven klub. Gre za dividendne kralje (Dividend Kings), podjetja, ki so dividende uspešno zviševala najmanj 50 let zapored ter pri tem prestala recesije, inflacijske šoke, borzne zlome in številne gospodarske cikle. Kdo so dividendni kralji?

Vse poti vodijo v Severno Korejo

Po tem, ko je sprejel številne visoke tuje dostojanstvenike, kot so ameriški predsednik Donald Trump, ruski voditelj Vladimir Putin ter predsednika Srbije in Tadžikistana, je prišel čas, da se je kitajski voditelj Xi Jinping odpravil na svoj prvi letošnji obisk v tujini. Dolgoletni kitajski predsednik se je odločil za obisk Pjongjanga, glavnega mesta hermetično zaprte Severne Koreje.

Na Wall Street prihaja IPO-cunami: Večja so pričakovanja, večja so lahko razočaranja

Prvič v zgodovini kapitalskih trgov bi lahko več zasebnih tehnoloških podjetij na borzi debitiralo z vrednotenji, ki se merijo v bilijonih ameriških dolarjev. Pisali smo že o tem, kako vlagati v največji val prvih javnih ponudb delnic (IPO) na področju umetne inteligence (AI) po obdobju pikakom podjetij, manj pa se je govorilo o tem, kaj trge čaka po izvedbi teh načrtovanih IPO-jev.