Bo desnosredinska vlada spremenila pravila igre za Petrol?

Menjava slovenske vlade bi lahko znova odprla eno ključnih vprašanj za Petrol: ali bo država po več letih regulacije cen goriv sprostila oziroma vsaj omilila omejitve maloprodajnih marž?

Kaj pravita analitika, ki spremljata poslovanje največjega trgovca z naftnimi derivati pri nas?

Analitiki opozarjajo, da bi bil tak premik za Petrol pomemben, saj so marže na gorivih v Sloveniji že dlje časa med najnižjimi v Evropi, medtem ko so stroški dela, logistike, financiranja in poslovanja rasli. Obenem opozarjajo, da popolna deregulacija ni samoumevna, še zlasti v času geopolitičnih napetosti in nihanj cen nafte.

Pričakovanja glede morebitne spremembe regulacije so se okrepila ob oblikovanju nove desnosredinske vlade, saj takšne vlade načeloma pogosteje zagovarjajo bolj odprt trg in manj neposrednih posegov v cene. Vendar bo pri Petrolu poleg politične usmeritve pomembno tudi, kako bo država tehtala inflacijska tveganja, razmere na energetskih trgih in odprte postopke, povezane s preteklo regulacijo.

Marže kot največji vzvod za ustvarjanje dobička

Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika ocenjuje, da bi bila sprostitev marž za Petrol "pomemben strukturni premik". Po njegovih besedah je efektivna marža na gorivih v Sloveniji "med najnižjimi v Evropi" in se že več let skoraj ni spremenila, čeprav so stroški poslovanja rasli. "To je v jedru zgodbe, ki jo trg pri Petrolu pogosto spregleda," pravi Kozole.

Če bi se marže približale normalnejšim tržnim ravnem, bi Petrol po njegovi oceni ustvarjal bistveno višji dobiček iz osnovne dejavnosti, in to brez večjih dodatnih naložb ali dodatnega poslovnega tveganja. Kot primer izpostavlja marec, ko je Petrol zaradi zamika cenovne formule posloval slabo prav v obdobju močne prodaje goriv. "V tržnem sistemu se takšna situacija bistveno težje zgodi, ker se prodajne cene hitreje prilagajajo nabavnim," pojasnjuje Kozole.

Podobno ocenjuje Vladan Pavlović iz Ipopema Securities. Po njegovih besedah so možnosti za deregulacijo "solidne", saj novi premier prihaja iz SDS, ki zgodovinsko zagovarja tržno ekonomijo in deregulacijo. Vendar opozarja, da z razpletom ni dobro hiteti.

Če bi do sprostitve marž prišlo, Pavlović ocenjuje, da bi se marža lahko premaknila z okoli 0,10 evra na liter proti 0,12 evra na liter. To bi po njegovi oceni povečalo EBITDA za najmanj 100 milijonov evrov, hkrati pa izboljšalo prosti denarni tok in pogoje za nadaljnjo rast dividend. "Odziv trga bi bil ugoden," ocenjuje Pavlović.

Poletje bi lahko učinek še povečalo

Čas morebitne spremembe regulacije bi bil za Petrol pomemben. Kozole opozarja, da bi bil učinek še zlasti izrazit, če bi do sprostitve prišlo pred poletjem, ko je prodaja goriv zaradi tranzita proti Jadranu najmočnejša.

"Poletni meseci so vrh prodaje goriv zaradi tranzita proti Jadranu, zato bi Petrol višjo maržo lahko ujel ravno na največjem obsegu prodaje," pravi Kozole. Pri takem obsegu prodaje vsak dodaten cent marže po njegovih besedah hitro postane zelo pomemben za EBITDA in čisti dobiček.

To je tudi razlog, da analitiki regulacijo vidijo kot enega najmočnejših kratkoročnih vzvodov za delnico. Kozole ocenjuje, da trg v ceni Petrola že leta upošteva slovensko regulatorno tveganje. Sprostitev marž bi to tveganje zmanjšala in po njegovem "trajno dvignila pošteno vrednost delnice".

"Sprostitev maloprodajnih marž bi bila pomembnejši fundamentalni premik za delnico Petrola v zadnjem desetletju," meni Kozole.

Odprte tožbe kot dodatna priložnost za delničarje

Druga pomembna tema so odškodninski postopki oziroma zahtevki Petrola proti državi zaradi preteklih regulatornih ukrepov. Kozole ocenjuje, da gre za ločeno, a pomembno zgodbo.

"Petrol od države terja povračilo za škodo zaradi preteklih regulatornih ukrepov. Ugoden razplet bi imel poleg neposrednega finančnega učinka še dodatno vrednost, saj bi zmanjšal verjetnost ponovne agresivne regulacije v prihodnosti," pravi.

Po njegovem mnenju ta možnost v ceni delnice ni ustrezno upoštevana. Pavlović prav tako ocenjuje, da bi ugoden razplet pritožbe oziroma postopkov pomenil enkraten dobiček, ki bi lahko postal povod za izplačilo dodatne dividende, čeprav poudarja, da to ni povsem gotovo.

Spor z največjim lastnikom - državo - je za naš medij komentiral član uprave Drago Kavšek. "Želeli bi si konstruktivnega partnerskega dialoga z državo pri oblikovanju cenovne politike za končnega potrošnika. Petrol je v tem času poskušal biti aktivni partner, pripravljali smo strokovne študije. Vedno smo pripravljeni na konstruktivno diskusijo in bi si želeli izmenjave mnenj," je dejal Kavšek.

Nafta in Iran ostajata tveganje

Kljub morebitnemu pozitivnemu razpletu pri regulaciji analitiki opozarjajo, da Petrol ostaja izpostavljen razmeram na energetskih trgih. Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu, zlasti kriza z Iranom, lahko vplivajo na cene nafte, nabavne pogoje in nihanje cen goriv.

Pavlović opozarja, da bodo vlagatelji poleg regulacije in postopkov proti državi spremljali tudi gibanje cen nafte ter dogajanje na maloprodajnem trgu v luči iranske krize. Spomnil je, da je Petrol v prvem četrtletju ustvaril izgubo iz naslova varovanja pred tveganji, zato obstaja tveganje, da bi se zaradi nihanja cen derivatov podobno ponovilo tudi v prihodnjih četrtletjih.

Tudi Kozole med tveganji izpostavlja Bližnji vzhod, saj lahko razmere na energetskih trgih hitro znova zamajejo poslovno okolje.

 

Kaj morajo spremljati vlagatelji?

Kozole pravi, da bodo za vlagatelje v prihodnjih mesecih ključne štiri teme. Prva so polletni rezultati, pri katerih ne bo pomemben le dobiček drugega četrtletja, temveč predvsem vprašanje, ali bo uprava po šibkejšem začetku leta potrdila letošnji načrt dobička. Druga tema je nadaljnji razvoj cenovne regulacije. "Vsak naslednji korak države bo neposredno vplival na rezultat druge polovice leta in s tem na celoletni izid. Prav v tem se skriva največji vzvod za delnico," pravi Kozole. Tretja tema so odškodninski postopki proti državi, kjer bi že procesni premiki lahko spremenili pogled vlagateljev na regulatorno tveganje. Četrta pa je odnos med Petrolom in državo kot največjim posameznim lastnikom ter izvajanje dolgoročnih strateških ciljev družbe.

Pavlović med ključne teme prav tako postavlja deregulacijo, razplet pritožbe oziroma zahtevkov ter gibanje cen nafte. Če bi bila regulacija sproščena, bi to po njegovem izboljšalo EBITDA, prosti denarni tok in dividendni potencial, kar bi lahko podprlo tudi vrednost delnice.