Ko uprave kupujejo delnice za družino: zaupanje v podjetje ali davčno ugodna naložba?

Ko član uprave kupi delnice družbe, ki jo vodi, vlagatelji običajno zastrižejo z ušesi. Ko jih kupijo še njegov zakonec ali otroci, je sporočilo še zanimivejše. Na Ljubljanski borzi so v zadnjih mesecih več nakupov delnic slovenskih blue chipov opravili člani uprave, vodilni zaposleni in z njimi povezane osebe. Takšni posli niso prepovedani, morajo pa biti javno razkriti, saj evropska uredba o zlorabi trga od vodilnih oseb in njihovih ožjih družinskih članov zahteva objavo poslov z delnicami družbe.

Za male vlagatelje se ob tem odpira vprašanje, kako naj takšne nakupe razumejo. Gre za znak, da vodstvo verjame v nadaljnjo rast podjetja? Za dolgoročno družinsko varčevanje? Ali tudi za izkoriščanje davčno ugodnejšega vlaganja prek individualnih naložbenih računov?

Najbolj izstopa primer NLB. Banka je objavila obvestilo o poslih z delnico, ki jih je sklenil predsednik uprave Blaž Brodnjak, ter o poslih oseb, tesno povezanih z njim. Brodnjak je 2. in 3. junija kupil 89 delnic NLB po ceni 223 evrov, skupaj za 19.847 evrov. Delnice banke je kupila tudi njegova soproga Barbara Plavec Brodnjak, in sicer 89 delnic po ceni 224 evrov, skupaj za 19.936 evrov.

Nakupno so bili razpoloženi tudi njegovi otroci. Hčerka Blažka je kupila 90 delnic NLB po 222 evrov za delnico, kar skupaj znaša 19.804 evre. Hčerka Brina je kupila 89 delnic za 19.758 evrov, sin Bor pa 89 delnic za 19.847 evrov.

Nakupi vodilnih so bili v zadnjem obdobju opazni tudi v Petrolu. Član uprave Jože Smolič je 2. junija na Ljubljanski borzi kupil 400 delnic Petrola v skupni vrednosti 21.120 evrov oziroma po ceni 52,8 evra za delnico. Nekaj dni pozneje je delnice kupoval tudi izvršni direktor Tomaž Blagotinšek skupaj s povezanimi osebami. Dne 4. junija so kupili 340 delnic v skupni vrednosti 18.212,80 evra, dan pozneje pa še dodatnih 120 delnic za 6.360 evrov. Skupaj so tako v dveh dneh pridobili 460 Petrolovih delnic v vrednosti 24.572,80 evra.

Že aprila je delnice Petrola kupoval tudi član uprave in delavski direktor Zoran Gračner skupaj s povezanimi osebami. Dne 10. aprila so kupili 80 delnic Petrola v skupni vrednosti 4.224 evrov oziroma po ceni 52,8 evra za delnico, 13. aprila pa še 95 delnic v skupni vrednosti 4.940 evrov oziroma po ceni 52 evrov za delnico.

Spomladi so delnice kupovali tudi člani uprave Zavarovalnice Triglav. Predsednik uprave Andrej Slapar je 2. aprila kupil 180 delnic Zavarovalnice Triglav po ceni 61 evrov, v skupni vrednosti 10.980 evrov. Članica uprave Marica Makoter je istega dne kupila 162 delnic po isti ceni, skupaj za 9.882 evrov, član uprave in delavski direktor Ivica Vulić pa je 1. aprila kupil 250 delnic po ceni 62,2 evra, v skupni vrednosti 15.550 evrov.

Pozitiven signal, a ne samostojen razlog za nakup

Analitiki opozarjajo, da vlagatelji takšne nakupe praviloma spremljajo z zanimanjem, vendar jih ne bi smeli razumeti kot samostojno priporočilo za nakup delnice. Darjan Pavšič, analitik pri Triglav Investments, pojasnjuje, da imajo člani vodstva najboljši vpogled v poslovanje podjetja, zato njihova pripravljenost vložiti lasten denar lahko sporoča zaupanje v prihodnje poslovanje oziroma v ugodno vrednotenje delnic.

Vseeno pa po njegovem mnenju takšne transakcije v večini primerov same po sebi niso dovolj prepričljiv pokazatelj privlačnosti naložbe. Pri notranjih nakupih je treba preveriti, ali gre za dejanske nakupe na trgu ali za druge motive, denimo davčno optimizacijo ali unovčevanje opcij, s katerimi so vodilni kadri pogosto nagrajeni. Empirični podatki sicer kažejo, da imajo notranje transakcije določeno napovedno vrednost za prihodnje poslovanje in posledično tudi za gibanje tečajev delnic.

"Notranji nakupi in prodaje imajo lahko določeno napovedno vrednost, pri čemer so zlasti zanimivi primeri, ko enako potezo hkrati naredi več članov vodstva ali nadzora. Takrat je manj verjetno, da gre zgolj za osebne finančne razloge," meni Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika. 

Pavšič dodaja, da je notranji nakup običajno bolj zanesljiv pozitiven signal, kot je prodaja negativen. Pri prodajah je namreč pogosto več razlogov, ki niso nujno povezani z oceno vrednotenja delnice, denimo likvidnostne potrebe, razpršitev premoženja ali davčni razlogi.

Kozole pa se s tem ne strinja, saj meni, da imajo predvsem posamične prodaje na dobro plačanih položajih nekoliko večjo napovedno vrednost kot nakupi. "Vodilni običajno bolje poznajo morebitna tveganja in omejitve prihodnje rasti poslovanja," pojasnjuje Kozole. 

Ko delnice kupujejo tudi družinski člani

Posebno pozornost vlagateljev pritegnejo primeri, ko delnice kupujejo tudi ožji družinski člani vodilnih oseb. Zakonci, otroci in druge tesno povezane osebe morajo takšne posle razkriti, saj lahko tudi njihovi nakupi pomembno dopolnijo sliko o tem, kako vodstvo gleda na prihodnost družbe.

Pavšič ocenjuje, da lahko nakupi širšega kroga družine kažejo na izrazitejše dolgoročno zaupanje v družbo. A hkrati opozarja, da signal ni vedno enoznačen. Če so delnice kupljene prek individualnih naložbenih računov, ki omogočajo davčne ugodnosti do določenega zneska na osebo, je lahko del motiva tudi davčno ugodnejše dolgoročno varčevanje. Zato nakup družinskih članov ni nujno jasen pokazatelj podcenjenosti delnice, je pa po njegovih besedah jasno, da ne gre za negativen signal.

Podobno meni Geza Norčič iz Generali Investments. Nakup delnic vodilnih zaposlenih je po njegovem lahko pomemben pokazatelj zaupanja v prihodnje poslovanje družbe, saj vodstvo praviloma najbolje pozna finančno in operativno stanje podjetja. "Vlagatelji takšne nakupe pogosto razumejo kot pozitiven znak, vendar sami po sebi še ne zadoščajo za sklep o privlačnosti naložbe," ocenjuje.

Pri presoji je po njegovem smiselno upoštevati obseg nakupa, morebitne hkratne prodaje, ponavljajoče se transakcije ter širši poslovni in tržni kontekst. Na kratki rok lahko notranji nakupi izboljšajo zaupanje vlagateljev in podprejo tečaj, predvsem pri manj likvidnih delnicah. Na daljši rok pa je gibanje delnic bolj povezano z rastjo prihodkov, maržami, dobičkom, dividendno politiko ter širšimi gospodarskimi in tržnimi razmerami.

Norčič dodaja, da so nakupi ožjih družinskih članov lahko dodaten znak zaupanja v družbo. Družinski člani pogosto zaupajo "domačemu finančnemu svetovalcu", če je ta član vodstva podjetja, zato imajo njihovi nakupi podoben pomen kot nakupi članov poslovodstva: kažejo na zaupanje v podjetje in njegovo prihodnje poslovanje.

 

Slovenske delnice po rasti še vedno cenejše od razvitih trgov

Vprašanje je tudi, zakaj se takšni nakupi opravljajo ravno zdaj, ko so slovenske delnice v zadnjih letih močno zrasle. Pavšič opozarja, da so kazalniki vrednotenja slovenskih delnic, denimo razmerje med ceno in dobičkom ter dividendna donosnost, še vedno bistveno ugodnejši kot na večini razvitih trgov. To povečuje njihovo privlačnost tudi po občutni rasti tečajev.

Norčič ocenjuje, da več notranjih nakupov pri družbah iz prve kotacije ni nujno naključje. Vodstva podjetij praviloma najbolje poznajo poslovanje, prihodnje načrte ter priložnosti in tveganja, zato lahko takšne transakcije kažejo na večje zaupanje v nadaljnji razvoj podjetij in razmeroma privlačna vrednotenja, zlasti v primerjavi z večjimi evropskimi trgi.

Notranji nakupi članov uprav in njihovih družin so lahko pozitiven znak, saj kažejo, da vodilni v podjetjih del osebnega premoženja vežejo na prihodnost družb, ki jih vodijo. A hkrati takšni nakupi niso dovolj za naložbeno odločitev. Še zlasti zdaj, ko se notranji nakupi prepletajo tudi z novo možnostjo davčno ugodnejšega dolgoročnega vlaganja prek INR.