Slovenski blue chipi previdni pri startupih: 'Ne moreš zadeti na lotu, če ne kupiš srečke'

Slovenski blue chipi se s startupi in zunanjimi tehnološkimi partnerji povezujejo, a večinoma previdno: prek pilotnih projektov, partnerstev, pospeševalnikov in sodelovanja z raziskovalnimi institucijami. Manj je kapitalskih vstopov, prevzemov in sistematičnih korporativnih skladov tveganega kapitala. To je ključna razlika v primerjavi z bolj ambicioznimi regionalnimi primeri, kot je hrvaški Končar, ki ga Aleš Pustovrh z Ekonomske fakultete izpostavlja kot blue chip z izrazitejšim pristopom odprtih inovacij in sodelovanja s tehnološkim ekosistemom.

"Sam vidim, da inovacije v Sloveniji so, ne manjka jih. Zakaj so velika podjetja pri vlaganju v to tako previdna, pa me malo skrbi," pravi Pustovrh. Po njegovih besedah slovenska velika podjetja startup scene še ne uporabljajo dovolj kot vira zunanjih inovacij. "To je zagotovo priložnost za slovensko gospodarstvo."

Foto Bobo Aleš Pustovrh: "Ne moreš zadeti na lotu, če ne kupiš srečke. Nakup srečke je sam po sebi izgubljen denar, ampak sem in tja pa kakšna zadene."

 

Pustovrh poudarja, da ne gre nujno za velike investicije ali množične prevzeme. "Upal bi si reči, da so te odprte inovacije, razvite zunaj meja podjetij, priložnost, ki je slovenska podjetja ne izkoriščajo," pravi. Ob tem opozarja, da je tveganje pri startupih res veliko, a brez tveganja ni prebojnega donosa. "Ne moreš zadeti na lotu, če ne kupiš srečke. Nakup srečke je sam po sebi izgubljen denar, ampak sem in tja pa kakšna zadene," hudomušno pripomni Pustovrh.

Slovenski tehnološki ekosistem je lani pritegnil 57 milijonov evrov investicij, kar je 33 odstotkov manj kot leto prej. Po vrednosti kapitala Slovenija zaostaja za Srbijo in Hrvaško, po številu investicij pa je najmanjša med tremi osrednjimi trgi regije. V regiji je Hrvaška vodila po številu investicij s 164 posli, Srbija pa po zbranem kapitalu s 155 milijoni evrov. Pri Sloveniji izstopa podatek, da se upad nadaljuje že več let po rekordnem letu 2021, ko so slovenska tehnološka podjetja zbrala 925 milijonov evrov.

Najbolj strukturirano sodelujeta Telekom in Triglav, slednji mednarodno

Med odgovori slovenskih blue chipov najbolj izstopata Telekom Slovenije in Skupina Triglav, ki imata najbolj strukturirane oblike sodelovanja s startupi oziroma tehnološkimi podjetji.

V Telekomu Slovenije imajo vzpostavljeno inovacijsko okolje INO.LAB, prek katerega sodelujejo s podjetji pri preizkušanju rešitev za pametne tovarne, transport, logistiko, energetiko in infrastrukturo. Aktivno sodelujejo tudi z univerzami, fakultetami in evropskimi raziskovalnimi projekti.

"Odprte inovacije vidimo kot nujnost za ohranjanje tehnološkega vodstva in hitrejši razvoj storitev, ki izboljšujejo poslovanje gospodarstva in kakovost življenja prebivalcev," pravijo v Telekomu.

Najbolj konkreten primer je INO.LAB TS Startup Challenge, kjer so med 75 prijavljenimi zagonskimi podjetji s petih celin izbrali 12 najbolj obetavnih. Ideje so prihajale s področij umetne inteligence, interneta stvari, medicine in energetike. Telekom se s startupi povezuje predvsem prek strateških partnerstev in pilotnih projektov, hkrati pa proučuje tudi možnosti anorganske rasti, kadar obstajajo sinergije z osnovno dejavnostjo povezljivosti in IKT.

Največji potencial vidijo v rešitvah, ki izkoriščajo omrežja 5G in optično infrastrukturo, kibernetski varnosti, umetni inteligenci, pametnih mestih, elektronski oskrbi ter energetski učinkovitosti.

Tudi Skupina Triglav odprte inovacije razume kot del razvoja zavarovalno-finančnih storitev in prodajnih poti. Strukturirano sodelovanje predstavlja partnerstvo z ABC Acceleratorjem, v okviru katerega gostijo redna srečanja s slovenskimi startupi.

Triglav je hkrati med najbolj konkretnimi pri navajanju tujih tehnoloških partnerjev. S startupom Embea so na nemškem trgu ponudili digitalno zavarovanje kritičnih bolezni, z romunskim podjetjem FlowX.AI pa razvili naložbenega pomočnika za bančne svetovalce. Po navedbah Triglava gre za "eno prvih takšnih rešitev v Sloveniji, hkrati pa tudi za eno naprednejših implementacij v širšem evropskem prostoru".

Na področju distribucije zavarovanj sodelujejo še z italijanskim podjetjem Prima Assicurazioni in poljskim podjetjem HPI, ki posluje pod blagovno znamko Trasti. Pri nekaterih takšnih partnerstvih je Triglav tudi kapitalsko udeležen.

NLB in Sava Re: ''Primernih startupov je malo''

NLB ima prek projekta eNLaB vzpostavljen strukturiran pristop k odprtim inovacijam in sodelovanju z zunanjimi partnerji, kot so startupi, tehnološka podjetja in raziskovalne ekipe. "Prek eNLaB priložnosti sistematično spremljamo in ocenjujemo, pri čemer nas najbolj zanimajo predvsem fintech in druge za bančništvo relevantne rešitve, takšnih start-upov pa je v Sloveniji relativno malo," pravijo v NLB.

Zunanje tehnologije uporabljajo predvsem prek pilotnih projektov, partnerstev, integracije rešitev in skupnega razvoja produktov. Največ potenciala vidijo pri umetni inteligenci, digitalnih storitvah, podatkovni analitiki, kibernetski varnosti in avtomatizaciji procesov, zlasti pri rešitvah, ki bi jih bilo mogoče širiti tudi zunaj Slovenije.

 

Podobno previden, a sistematičen pristop ima Sava Re. V Zavarovalni skupini Sava pravijo, da inovacije razvijajo dolgoročno in so odprti za sodelovanje z zagonskimi podjetji, tehnološkimi partnerji in raziskovalnimi institucijami, kadar lahko s tem hitreje preverijo potencial rešitev ali ustvarijo dodano vrednost.

Luka Koper in Cinkarna: bolj raziskovalna in industrijska logika

Pri Luki Koper odprte inovacije niso organizirane v obliki korporativnega pospeševalnika. Družba sodeluje predvsem z univerzami, raziskovalnimi inštituti in razvojnimi partnerji, pogosto v okviru evropskih projektov. Gre predvsem za uvajanje novih tehnologij na področju pristaniških storitev, avtomatizacije, digitalizacije, energetike in trajnostnega razvoja. Konec leta 2024 je Luka Koper skupaj z Inkubatorjem Sežana izvedla prvi nagradni hekaton.

Cinkarna Celje razvoj primarno gradi na lastnem znanju in dolgoletnih industrijskih izkušnjah, ob tem pa ostaja odprta za sodelovanje z raziskovalnimi institucijami, tehnološkimi partnerji in zunanjimi strokovnjaki. Razvoj je vezan predvsem na titanov dioksid, funkcionalne materiale in nanomaterialne rešitve.

V Cinkarni poudarjajo, da gre za visoko specializirano industrijsko področje, ki zahteva specifična znanja, dolgoročne razvojne procese in visoke tehnološke standarde. Zato so partnerstva praviloma ciljno usmerjena in pogosto mednarodno vpeta.

Zakaj slovenska podjetja ne tvegajo več?

Pustovrh je do previdnosti velikih podjetij kritičen, vendar priznava, da je logika tveganega kapitala drugačna od logike uveljavljenih družb. "Donosnost je sicer slaba – delam v skladu tveganega kapitala, tam narediš 100 investicij, 99 jih propade, ena pa je milijardna. To tveganje je res veliko, očitno ga podjetja niso pripravljena sprejeti, ampak potem tudi donosa ni," pravi.

Prav ta razlika je jedro težave. Velika podjetja, posebej v reguliranih panogah, morajo tehtati varnost, skladnost, integracijo rešitev, varovanje podatkov, ugledno tveganje in dolgoročno vzdržnost. Startupi pa delujejo hitro, z več napakami, krajšimi razvojnimi cikli in večjo pripravljenostjo na neuspeh.

Sava Re denimo kot ključni izziv izpostavlja prav usklajevanje hitrosti razvoja startup okolja z zahtevami velikih organizacij. V velikih podjetjih je treba nove rešitve presojati celovito – z vidika varnosti, skladnosti, integracije v obstoječe sisteme, upravljanja podatkov in dolgoročne vzdržnosti poslovanja.

Podobno v Triglavu opozarjajo, da so ovire lahko razlike med načini delovanja ter nejasno zastavljeni cilji in pričakovanja. Po njihovih izkušnjah lahko uveljavljena podjetja s primerno umestitvijo takšnih sodelovanj v razvojne načrte ustvarijo pomembno dodano vrednost.

Telekom Slovenije pa ovire postavlja tudi v širši evropski okvir. Ocenjujejo, da ima Evropa v primerjavi z ZDA manj tveganega kapitala, več zanašanja na subvencije in manjše investicijske sklade, hkrati pa nižjo toleranco do tveganj in pričakovanje hitrejše dobičkonosnosti.

Pustovrh to razume, a opozarja, da popolna previdnost pomeni tudi manj možnosti za preboj. Večina podjetij se za zdaj ustavlja pri pilotih, partnerstvih in testiranjih. Manj je prevzemov, kapitalskih vstopov ali dolgoročnih inovacijskih platform, ki bi iz slovenskih blue chipov naredile sistematične kupce, investitorje ali pospeševalce domače startup scene.