SpaceX, OpenAI in Anthropic pred IPO-jem: Kje se skrivajo priložnosti in tveganja

Na finančnih trgih pridejo trenutki, ko se vse ujame ob pravem času: tehnologija dozori do te mere, da jo vlagatelji razumejo, kapital po letih čakanja išče pravo izhodno priložnost, tržno razpoloženje pa novo veliko zgodbo. Prav takšnemu trenutku smo priča danes, ko se približuje nekaj, kar bi lahko postal največji val prvih javnih ponudb po obdobju dot-com podjetij s konca devetdesetih let prejšnjega stoletja.

SpaceX naj bi na borzo vstopil s ciljno vrednostjo 1,8 bilijona dolarjev, Anthropic, z vrednotenjem 965 milijard dolarjev, OpenAI pa naj bi ciljal na vrednost enega bilijona dolarjev. Skupaj bi lahko že samo te tri javne ponudbe na trge prinesle več kot 200 milijard dolarjev svežega kapitala.

Kaj je odprlo to novo priložnost? Odgovor je v izjemnem povpraševanju vlagateljev po umetni inteligenci. Ko je Fed začel postopno zniževati obrestne mere, indeks S&P 500 pa je nadaljeval doseganje novih rekordov, se je znova odprlo okno za borzne uvrstitve podjetij. Vlagatelji tveganega kapitala so dobili signal, da je trg pripravljen na novo digitalno obdobje, medtem ko so podjetja, ki so se leta izogibala borzi, saj jim je zasebni kapital omogočal dovolj prostora za rast, nenadoma začela trkati na vrata investicijskih bank.

Vendar tega vala ne dela posebnega le njegova velikost, temveč tudi narava podjetij, ki ga poganjajo. Gre za družbe, ki so že zaznamovale oziroma bodo zaznamovali prihodnja desetletja na področjih, kot so umetna inteligenca, vesoljska infrastruktura in finančna tehnologija. Za vlagatelje z Balkana oziroma iz regije Adria je to morda ena redkih priložnosti za neposredno udeležbo v podjetjih, ki soustvarjajo novo podobo sveta, v katerega vstopamo.

Podjetja, ki jih morate poznati

Preden preidemo na konkreten pregled, je pomembno ločiti vrednotenje podjetja od njegove kakovosti. Na trgu namreč pogosto prej naletimo na precenjenost ali podcenjenost podjetja kot na njegovo realno vrednost. Podjetje ima lahko izjemen izdelek, ki spreminja svet, a če zanj plačate preveč, vas lahko donos razočara. Prav tu se skriva ključna veščina pri spremljanju novega vala IPO-jev: oceniti, ali bo navdušenje okoli javne ponudbe delnico najprej izstrelilo, nato pa jo zelo hitro potisnilo navzdol.

SpaceX

SpaceX je podjetje, ki je redefiniralo vesoljsko industrijo in se v njej uveljavilo kot vodilni igralec. Vendar je treba imeti v mislih, da podjetje cilja na vrednost 1,8 bilijona dolarjev, ob prihodkih v višini 18,7 milijarde dolarjev v letu 2025, kar pomeni 33-odstotno letno rast. To zveni impresivno, vendar se za temi prihodki skriva skoraj pet milijard dolarjev čiste izgube, predvsem zaradi segmenta umetne inteligence, ki porabi približno 2,5 milijarde dolarjev na četrtletje in ga Elon Musk vse pogosteje predstavlja kot enega ključnih stebrov prihodnjega razvoja SpaceX-a.

Starlink, SpaceX-ova satelitska internetna storitev z okoli 10,3 milijona naročnikov, je pravzaprav ključni člen, ki ustvarja prihodke, in glavni adut podjetja. Težava torej ni v produktu, temveč v ceni oziroma vrednotenju pred samim IPO-jem. Pri vrednotenju 1,8 bilijona dolarjev vlagatelj plačuje približno 96-kratnik letnih prihodkov. Za primerjavo: z Applovimi delnicami se trguje pri približno desetkratniku prihodkov. To pomeni, da je v ceno že vračunan velik optimizem glede prihodnje vrednosti dejavnosti, ki trenutno še ne obstajajo, od kolonizacije Marsa do orbitalnih podatkovnih centrov, katerih potencialni trg naj bi bil ocenjen na 28,5 bilijona dolarjev.

SpaceX je izjemno podjetje s fantastičnimi tehnološkimi dosežki. Vendar je prav vrednotenje tisto, kar bi lahko po IPO-ju povzročilo hiter padec delnice, ko bi vlagatelji začeli množično unovčevati dobičke, ustvarjene ob velikem povpraševanju po delnici. To pomeni, da gre za delnico, pri kateri morate imeti skoraj slepo vero v Muskovo vizijo ali pa jo kupiti ob samem IPO-ju in hitro unovčiti dobiček.

Anthropic

Anthropic je podjetje, ki ponuja ravnotežje med kakovostjo poslovanja in razumnim vrednotenjem. Konec maja 2026 je pri ameriški Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC) zaupno vložilo dokumentacijo za IPO, in sicer takoj po zaključku kroga financiranja v višini 65 milijard dolarjev pri vrednotenju 965 milijard dolarjev.

Pozornost pritegnejo predvsem poslovni temelji. Anthropic je podjetje, ki stoji za AI-asistentom Claude, njegova ključna poslovna linija pa je rasla z izjemno hitrostjo. Letni prihodki so se z devetih milijard dolarjev ob koncu leta 2025 do maja 2026 povzpeli na ocenjenih 47 milijard dolarjev. Podjetje naj bi bilo na dobri poti, da v drugem četrtletju 2026 prvič ustvari operativni dobiček, in sicer v višini okoli 559 milijonov dolarjev.

Gabby Jones/Bloomberg

Podjetje se je pozicioniralo z jasno začrtano potjo do dobičkonosnosti, k čemur prispeva tudi razpršena infrastruktura. Claude deluje na AWS-u, Googlovih TPU-jih in Nvidiinih GPU-jih, kar zmanjšuje tveganje odvisnosti od enega samega dobavitelja. Med vlagatelji v Anthropic so Amazon, Google, Microsoft in Nvidia, kar kaže, da ključni tehnološki igralci Anthropic vidijo kot dolgoročno stavo, ne kot kratkoročno špekulacijo.

Anthropic prihaja na trg z boljšimi temelji v primerjavi z OpenAI-jem, z rastočimi prihodki in vse jasnejšo potjo do dobička. Vrednotenje blizu bilijona dolarjev sicer ni nizko, vendar je v primerjavi s SpaceX-om in OpenAI-jem, ki imata šibkejše finančne kazalnike, Anthropic videti kot najbolj urejeno podjetje izmed te trojice.

OpenAI

OpenAI je podjetje, ki je umetno inteligenco približalo množicam, njegov klepetalni robot ChatGPT pa je presegel 900 milijonov tedensko aktivnih uporabnikov.

Prihodki so rasli izjemno hitro, z dveh milijard dolarjev letno v letu 2023 na več kot 20 milijard dolarjev leta 2025. Vendar se za to rastjo skrivajo ogromni stroški razvoja modelov in gradnje infrastrukture za umetno inteligenco. Podjetje za leto 2026 napoveduje izgubo v višini približno 14 milijard dolarjev, HSBC pa ocenjuje, da bi lahko do konca desetletja potrebovalo več kot 207 milijard dolarjev dodatnega kapitala. Dodatno tveganje predstavlja dejstvo, da vlagatelji še vedno ocenjujejo, kako bo preoblikovanje podjetja v družbo v javno korist (Public Benefit Corporation) vplivalo na njegovo dolgoročno dobičkonosnost in korporativno upravljanje.

OpenAI ima močno blagovno znamko, veliko uporabniško bazo in izjemen tržni zagon. Vendar se konkurenca hitro zaostruje. Claude, Anthropicov AI-asistent, pridobiva vse več uporabnikov zaradi kakovostnejših in zanesljivejših odgovorov pri določenih vrstah nalog. To je še posebej pomembno, saj kakovost odgovorov pomembno vpliva na zadrževanje uporabnikov in njihovo pripravljenost za plačevanje naročnin za uporabo naprednih modelov umetne inteligence.

Revolut

Revolut je za številne bralce v regiji Adria najbolj prepoznavno ime na tem seznamu, saj ga mnogi uporabljajo vsak dan. Britanska neobanka z 68,3 milijona uporabnikov po svetu beleži solidne finančne rezultate: leta 2025 je ustvarila okoli šest milijard dolarjev prihodkov in 1,7 milijarde dolarjev dobička, ob tem pa ima veliko bazo novih uporabnikov, ki prihajajo predvsem prek priporočil.

Razlika v primerjavi s podjetji s področja umetne inteligence je velika, saj Revolut že danes ustvarja realne prihodke in dobiček. Njegov prihodkovni model je razpršen med kartične provizije, naročniške modele, obresti, kriptovalute in upravljanje premoženja. Marca 2026 je v Združenem kraljestvu končno pridobil polno bančno licenco, zaprosil pa je tudi za licenco v ZDA.

Chris Ratcliffe/Bloomberg

A izvršni direktor Nikolay Storonsky za zdaj jasno umirja pričakovanja: IPO je po njegovih besedah še približno dve leti oddaljen, kar pomeni, da bi lahko Revolut na borzo v najboljšem primeru vstopil leta 2028. Vrednotenje med 150 in 200 milijardami dolarjev ob morebitnem IPO-ju se ob nadaljevanju trenutne rasti ne zdi pretirano ambiciozno.

Revolut je podjetje, ki bi ga lahko označili za "najbolj dolgočasno" na tem seznamu, a je to hkrati kompliment. Ima realne prihodke, dejanski dobiček in jasno strategijo rasti. Edina težava je, da bo treba na njegov IPO čakati dlje kot na druge. Za potrpežljive vlagatelje pa bi lahko bil Revolut ena najprivlačnejših dolgoročnih zgodb.

Figma (FIG) kot lekcija

Figma je dober razlog za previdnost. Podjetje je na borzo vstopilo ob izjemni medijski pozornosti, podobni tisti, ki jo danes spremljamo pri SpaceX-u, OpenAI-ju in Anthropicu. Navdušenje vlagateljev je povzročilo, da se je delnica takoj po začetku trgovanja povzpela na 85 dolarjev, med trgovalnim dnem pa dosegla celo 124 dolarjev. Vlagatelje je pritegnila zgodba o podjetju, ki prevladuje na trgu oblikovalske programske opreme in je v svoji panogi postalo skoraj standard.

Toda po začetnem navdušenju je sledila streznitev. Kaj se je pravzaprav zgodilo?

Vlagatelji so si začeli zastavljati preprosto vprašanje: ali lahko tudi najboljše podjetje upraviči katerokoli ceno? Ko je začetno navdušenje popustilo, se je pozornost z zgodbe o produktu preusmerila k temu, kar je na koncu najpomembnejše: prihodkom, dobičkonosnosti in vrednotenju. Izkazalo se je, da lahko tudi vrhunska podjetja prinesejo slabe donose, če jih vlagatelji kupijo po previsoki ceni. Prav to pa se pogosto zgodi pri najbolj priljubljenih IPO-jih.

Figma je jasen opomnik, da navdušenje prvega trgovalnega dne ne pove veliko o dolgoročni vrednosti delnice. Prav zato naslednji del morda prinaša najpomembnejši praktični nasvet za vlagatelje: kako pristopiti k prihajajočim IPO-jem.

Kako vlagati iz regije Adria: kaj sekundarni trg pomeni za vas

Neposredna udeležba pri najbolj zaželenih ameriških IPO-jih je za večino vlagateljev iz regije Adria zelo težko dostopna. Institucionalni in akreditirani vlagatelji pa lahko prek platform, kot so Forge Global, EquityZen ali Hiive, kupujejo delnice na sekundarnem IPO trgu. Tam zaposleni in zgodnji vlagatelji prodajajo del svojih deležev še pred uvrstitvijo podjetja na borzo. Minimalna vlaganja se običajno začnejo pri nekaj deset tisoč dolarjih, večina platform pa zahteva status akreditiranega vlagatelja.

Za večino vlagateljev je zato vstop mogoč šele po IPO-ju, prek standardnih borznih posrednikov, ki omogočajo dostop do ameriških trgov. In prav tu se skriva zanimiva teza: morda je bolje počakati. Vlagatelji namreč pogosto hitro ugotovijo, da so kupili podjetje, za katerim je stalo izjemno povpraševanje, podprto z močno zgodbo, njegova cena pa ne odraža več nujno realne vrednosti tega, kar podjetje dejansko ponuja. Nekateri vstopajo, ker verjamejo, da ima podjetje kljub visoki ceni še vedno prostor za rast, drugi pa zgolj izkoristijo priložnost za hiter zaslužek.

To ni naključje, ampak posledica same dinamike IPO-procesa. Na prvi dan trgovanja je v ceno delnice pogosto že vračunana premija evforije: medijska pozornost je na vrhuncu, borzni posredniki aktivno predstavljajo zgodbo podjetja, institucionalni vlagatelji, ki so sodelovali v predstavitvah pred IPO-jem, pa imajo delnice že po nižji ceni. Ti vlagatelji običajno čakajo na konec obdobja prepovedi prodaje, ki navadno traja 180 dni. Ko se to obdobje izteče, se lahko poveča prodajni pritisk, ta pa včasih zniža ceno delnice in odpre precej bolj realno priložnost za vstop.

Zato bi moral biti pristop vlagateljev iz regije Adria predvsem potrpežljiv. Namesto lovljenja prvega dne trgovanja je smiselno spremljati podjetja, ki jih zanimajo, počakati na njihova prva četrtletna poročila kot javnih družb in opazovati, kako se delnica obnaša, ko začetna evforija popusti. Šele takrat je mogoče sprejeti odločitev na podlagi podatkov, ne zgolj na podlagi velikih naslovov.

Na koncu: kaj vse to pove o trenutku, v katerem smo

Prihajajoči val IPO-jev označuje trenutek, ko tehnologije, ki so se še nedavno zdele del oddaljene prihodnosti, dobivajo svojo tržno ceno. Umetna inteligenca, vesoljska infrastruktura in finančna tehnologija niso več le abstraktne zgodbe o prihodnosti, temveč se počasi selijo na javne trge.

Za discipliniranega vlagatelja je to dobra novica. Javni trg namreč zahteva več transparentnosti, revidirane finančne izkaze in odgovornost do delničarjev. Šele takrat bo zares jasno, katera od teh podjetij so res to, kar trdijo, da so, in katera so bila predvsem privlačne zgodbe zasebnega trga brez pravega pokritja.

Najjasnejše ravnotežje med inovacijami in finančno disciplino trenutno ponujata Anthropic in Revolut. Prvi prihaja z merljivo rastjo, vidno potjo do dobička in tehnologijo, po kateri obstaja dejansko povpraševanje. Drugi že posluje dobičkonosno, ima razpršene vire prihodkov in uporabniško bazo z 68 milijoni ljudi. SpaceX in OpenAI sta izjemni podjetji, vendar pri vrednotenjih, ki zahtevajo bodisi ogromno zaupanja bodisi zelo dolgo potrpežljivost.

Sekundarni trg ostaja dostopen le omejenemu krogu vlagateljev. Za vse druge pa si velja zapomniti lekcijo Figme: najvznemirljivejši dan borzne uvrstitve ni vedno tudi najboljši dan za nakup. Včasih je pametnejše počakati, da se prah poleže, in šele nato sprejeti bolj racionalno odločitev.