Ljubljanska borza: Koliko dni potrebujejo blue chipi, da zaslužijo milijon evrov

Zagotovo ste se kdaj vprašali, kako hitro domača podjetja dejansko ustvarjajo dobiček. Medtem ko nekatera podjetja milijon evrov čistega dobička ustvarijo že v nekaj urah, druga za enak znesek potrebujejo dneve ali celo tedne. Prav zato primerjava časa, potrebnega za ustvarjanje milijona evrov dobička, zanimivo in intuitivno razkriva razlike v velikosti podjetij iz indeksa SBITOP.

V tem članku smo čisti dobiček prevedli v razmeroma razumljivo metriko – koliko časa bi posamezna podjetja iz indeksa potrebovala, da ustvarijo milijon evrov čistega dobička? Pri tem smo uporabili njihove zadnje razpoložljive četrtletne rezultate. Takšen pristop seveda nima vrednotenjske interpretacije, vendar zelo nazorno pokaže, kako velike so razlike med domačimi blue chipi, ko se dobičkonosnost prevede v čas – metriko, ki jo vsi intuitivno razumemo.

Hitrost ustvarjanja dobička kot prikaz velikosti podjetij

Pomembno je poudariti, da investicijske analize ni mogoče utemeljiti na absolutnih ravneh dobička. Vrednotenje in kakovost poslovanja se presojata prek multiplikatorjev, stabilnosti denarnih tokov ter pričakovane rasti in poslovnih tveganj – kazalnikov, ki podjetja postavljajo v realen investicijski kontekst. Absolutni zneski so le za ponazoritev velikosti.

Kljub temu je zanimivo spremljati čas, potreben za zaslužek milijona evrov – torej koliko dni mora posamezno podjetje poslovati, da ustvari milijon evrov čistega dobička. Izračun temelji na povprečnem dnevnem čistem dobičku, izpeljanem iz zadnjih štirih razpoložljivih četrtletnih finančnih poročil oziroma zadnjih 12 mesecev poslovanja (TTM oziroma v angleščini trailing twelve months).

Vidne so izrazite razlike znotraj indeksa SBITOP. NLB na primer milijon evrov dobička ustvari v manj kot enem dnevu poslovanja, približno v 18 urah, kar jasno kaže na razmeroma visoko dobičkovno osnovo v okviru regionalnega kapitalskega trga. Čeprav ni največje podjetje na seznamu, je nedvomno med najdobičkonosnejšimi, kar ga uvršča višje. Na drugi strani Equinox za dosego enake ravni dobička potrebuje približno 145 dni, torej več kot stokrat dlje.

Ko pa pogledamo grafikon velikosti teh podjetij, merjene s tržno kapitalizacijo, vidimo, da je ta skoraj zrcalna podoba prvega grafikona, ki prikazuje hitrost ustvarjanja dobička. Obstajajo pa tudi izjeme, kot je NLB, ki se zaradi visoke dobičkonosnosti prebije nekaj mest višje.

Ko isto logiko uporabimo pri globalnih tehnoloških velikanih, postanejo razlike v obsegu še izrazitejše. Podjetja, kot sta Nvidia ali Alphabet, ustvarijo milijon dolarjev čistega dobička že v nekaj minutah poslovanja. Tudi v tem primeru pa gre zgolj za odsev njihove ogromne tržne prisotnosti in dobičkovne osnove, ne pa za preprosto merilo "boljše" ali "slabše" dobičkonosnosti.

Takšne primerjave ne povedo veliko o relativni investicijski privlačnosti posameznih podjetij. Večja podjetja naravno ustvarjajo večje absolutne zneske dobička, zato tudi hitreje "akumulirajo" milijonske zneske v tej poenostavljeni metriki.

Prava analiza tako vključuje relativne kazalnike, kot so marže, donosnost kapitala, rast dobička ter vrednotenjski multiplikatorji v primerjavi s primerljivimi podjetji. Takšen pristop pa je lahko koristen za preprosto vizualizacijo razlik v ekonomski moči in obsegu poslovanja med udeleženci na trgu.