Kako se slovenska podjetja borijo proti energetskim cenovnim šokom

Energetska negotovost, ki so jo sprožile vojna v Perzijskem zalivu in motnje v Hormuški ožini, je znova razgalila ranljivost evropskega gospodarstva zaradi odvisnosti od uvoženih energentov. Evropske cene zemeljskega plina so po začetku zaostritev na Bližnjem vzhodu letos močno zanihale, saj so trgi začeli vračunavati tveganje motenj pri dobavah utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Katarja in širše regije Perzijskega zaliva. 

Hormuška ožina ostaja eno ključnih ozkih grl svetovne energetike, saj skoznjo potuje približno petina svetovne trgovine z nafto in LNG. Zaostritev konflikta v Perzijskem zalivu je znova povečala strah pred motnjami v pomorskem prometu in dobavah energentov, kar je v zadnjih mesecih povzročilo novo nihajnost na evropskih energetskih trgih. Energetske družbe in regulatorji ob tem opozarjajo, da bi lahko dolgotrajnejše motnje v regiji pomembno vplivale na globalne dobavne verige energentov ter dodatno povečale cenovne pritiske v Evropi.

Dogajanje je še okrepilo razpravo o energetski avtonomiji Evropske unije. Obnovljivi viri energije in lokalna proizvodnja elektrike postajajo vse pomembnejši ne le zaradi podnebnih ciljev, temveč tudi zaradi zmanjševanja nevarnosti geopolitičnih tveganj in cenovne nihajnosti na globalnih energetskih trgih.

Po podatkih Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je Slovenija v zadnjih štirih letih več kot potrojila nameščene sončne zmogljivosti – s 468 megavatov konec leta 2021 na 1.571 megavatov do konca leta 2025. Pomemben del nove rasti pomenijo prav samooskrbne sončne elektrarne podjetij in skupnosti.

Energetska samooskrba postaja nova poslovna prioriteta

Vlaganja v lastno proizvodnjo električne energije tako postajajo vse pomembnejši del poslovnih strategij slovenskih podjetij, ki v sončnih elektrarnah ne vidijo več samo okoljskega projekta, temveč predvsem možnost za znižanje stroškov energije, večjo predvidljivost poslovanja in manjšo občutljivost za cenovno nihajnost na energetskih trgih.

V družbi BTC sončne elektrarne trenutno prinašajo približno šestodstotni prihranek pri celotnih stroških električne energije. Z energijo iz lastnih sončnih elektrarn družba danes pokriva okoli 7,7 odstotka potreb po električni energiji, v prihodnjih dveh letih pa želijo delež samooskrbe povečati na 20 odstotkov.

"Sončne elektrarne so pomemben del širše strategije učinkovite rabe energije in povečevanja energetske samooskrbe," pravijo v BTC. Ob tem poudarjajo, da je njihov položaj nekoliko specifičen, saj tudi preostanek električne energije, ki je ne proizvedejo sami, zakupujejo iz obnovljivih virov. Poleg dodatnih manjših projektov sončnih elektrarn se v podjetju dogovarjajo tudi za dolgoročni zakup električne energije iz večje sončne elektrarne prek pogodbe o dolgoročnem nakupu električne energije (PPA).

Na energetsko samooskrbo stavi tudi Telemach Slovenija. Njihova sončna elektrarna je letos proizvedla približno 200 megavatnih ur električne energije, s katero delno pokrivajo potrebe poslovne lokacije, podatkovnih centrov in polnilnic za električna vozila.

"Učinek sončne elektrarne se kaže predvsem v manjši količini kupljene električne energije in v bolj učinkoviti izrabi razpoložljivih površin na objektu," pojasnjujejo v podjetju. Ob tem dodajajo, da je zmanjševanje emisij pri telekomunikacijskih operaterjih širši proces, saj energetsko zahtevna infrastruktura – od baznih postaj do podatkovnih centrov – zahteva neprekinjeno delovanje. Zato poleg obnovljivih virov vlagajo tudi v optimizacijo porabe energije, posodobitve opreme in učinkovitejše upravljanje infrastrukture.

HSE: "Sončna energija ostaja pomemben del razogljičenja in povečevanja energetske samooskrbe, vendar se pri nadaljnjem razvoju vse pogosteje srečujemo z izzivi, povezanimi z zmogljivostjo elektroenergetskega omrežja, umeščanjem v prostor ter spremenjenimi ekonomskimi in regulativnimi pogoji."

Med podjetji z daljšo tradicijo lastne proizvodnje električne energije je tudi Krka. V novomeški farmacevtski skupini poudarjajo, da sistem upravljanja energije razvijajo že vrsto let. Njihova sončna elektrarna je v 15 letih proizvedla okoli 1,2 gigavatne ure električne energije in prispevala k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida za približno 495 ton.

"Velik poudarek namenjamo tudi sistemu izrabe odpadnih toplot, ki v končni rabi toplotne energije dosega že več kot 50-odstotni delež," pravijo v Krki. Dodajajo, da si od leta 2021 z nakupom potrdil o izvoru zagotavljajo brezogljično električno energijo za vse slovenske lokacije.

Hofer z lastnimi elektrarnami pokrije skoraj polovico potreb po električni energiji. Foto: Hofer

Podjetja z lastno sončno energijo do nižjih stroškov in emisij

Pomembno vlogo imajo sončne elektrarne tudi pri proizvajalcu smučarske opreme Elan, kjer ocenjujejo, da trenutno zagotavljajo med 20- in 30-odstotne prihranke pri stroških električne energije. V podjetju poudarjajo, da so lastne sončne elektrarne pomemben del širše strategije trajnostnega upravljanja energije.

"Projekt lastne sončne elektrarne nam je v kombinaciji z dokupom električne energije iz 100-odstotno obnovljivih virov omogočil pomembno zmanjšanje ogljičnega odtisa podjetja. Po metodologiji 'market-based' dosegamo tako rekoč ničelne emisije obsega 2," poudarjajo v Elanu. Dodatno energetsko učinkovitost dosegajo tudi z uporabo lesnih ostankov iz proizvodnje smuči za ogrevanje, s čimer zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv.

Na sončno energijo vse bolj računajo tudi trgovci. Hofer Slovenija ima sončne elektrarne nameščene na 80 od 93 trgovin ter na strehi upravno-logističnega centra v Lukovici. Posamezne trgovine z njimi v povprečju pokrijejo med 45 in 50 odstotki potreb po električni energiji.

V podjetju pravijo, da so z različnimi ukrepi energetske učinkovitosti od leta 2017 porabo energije na kvadratni meter zmanjšali za približno 30 odstotkov. "Tako smo okoljsko bolj prijazni, hkrati pa ustvarjamo prihranke, ki jih prenašamo na kupce," poudarjajo.

Pomemben vlagatelj v sončne elektrarne je tudi Petrol, kjer poudarjajo, da z lastno proizvodnjo električne energije povečujejo energetsko samooskrbo ter znižujejo stroške poslovanja oziroma ustvarjajo prihodke s prodajo električne energije na trgu.

"Takšni projekti so tudi pomemben element upravljanja energetskih tveganj in so del naših strateških naložb v zeleni prehod," pravijo v Petrolu. Dodajajo, da lastna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov neposredno prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in ogljičnega odtisa skupine. Sončne elektrarne nameščajo na lastnih lokacijah v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, do leta 2030 pa želijo doseči skupno 500 megavatov inštaliranih proizvodnih zmogljivosti iz obnovljivih virov energije.

Obnovljivi viri energije in lokalna proizvodnja elektrike postajajo vse pomembnejši. Bloomberg

HSE: Poslovna samooskrba bo zahtevala več usklajevanja med proizvodnjo in porabo

Rast trga sončnih elektrarn vse bolj poganjajo poslovni in industrijski projekti, medtem ko se je segment gospodinjskih sončnih elektrarn po spremembi sistema obračunavanja upočasnil. Po podatkih MOPE je bilo lani v Sloveniji priklopljenih 146,5 megavata novih sončnih kapacitet, od tega 74,4 megavata samooskrbnih elektrarn podjetij in energetskih skupnosti.

V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), ki je največji proizvajalec električne energije v Sloveniji, ocenjujejo, da se bo razvoj sončnih elektrarn v Sloveniji nadaljeval tudi v prihodnjih letih, vendar z nekoliko bolj umirjeno dinamiko kot doslej. "Sončna energija ostaja pomemben del razogljičenja in povečevanja energetske samooskrbe, vendar se pri nadaljnjem razvoju vse bolj srečujemo z izzivi, povezanimi z zmogljivostjo elektroenergetskega omrežja, umeščanjem v prostor ter spremenjenimi ekonomskimi in regulativnimi pogoji," poudarjajo v HSE.

Dodajajo, da bo pri nadaljnjem razvoju poslovne samooskrbe potrebnega več usklajevanja med proizvodnjo, porabo in omejitvami elektroenergetskega sistema, pomembnejšo vlogo pa bodo imeli tudi hranilniki energije in druge rešitve za večjo stabilnost omrežja. "V prihodnje tako vidimo razvoj predvsem v smeri večje integracije proizvodnje, porabe in shranjevanja energije, kar bo omogočilo bolj uravnotežen in dolgoročno vzdržen razvoj sektorja," napovedujejo.